Pesem za božič

Bližal se je božič. Alenka je imela v Palolemu, Goa, Indija, čisto svoje apartmaje in čisto svojo restavracijo. Saj veste, Slovenec/-ka je precej sposobno bitje. Poznam namreč še enega, ki je še pred božičem izginil iz domovine, odpotoval v mesto kock in kurb tja daleč na sever, skozi okno zabrisal svojo diplomo in v treh nadstropjih nasadil toliko trave, videl sem, da vam najraje ne povem. Nakar je dolga leta z njo oskrboval elito tistega hladnega mesta in jo še pred nekim božičem, ko bi ga kmalu ujeli, lepo popihal. S polnimi žepi – na božično večerjo.

Vsak Alenkin apartma, če se vrnem, je bil pravzaprav kot nekakšna koliba – stoječa na kolih. Spredaj in zadaj same palme in pred vhodom viseča mreža. Res se je bližal božič. Ko je bil tudi Indijski ocean tako vroč, kot je vroča božična (vroča) čokolada.

Alenka se je pri nas izučila, potem pridno delala, v nekem trenutku pozabila nase, pa se spet spomnila in našla, odpotovala v Indijo, v deželo neštetih iskanj in odkritij, ter na severu spoznala Raja. Še tik pred božičem.

Ona je upravljala, Raj je kuhal, Raj je nakupoval, s severa sta se potem preselila še na jug Indije, res, še danes vonjam vse tiste začimbe, ki jih je Raj s polnimi vrečami dan za dnem tovoril z mopedom. In dočakali smo božič.

Vprašal me je, ali bi šel na polnočnico. Ker spoštujem in razumem vero, vero v upanje, sem se seveda rad odzval.

Pred polnočnico pa sem vseeno skočil še v toplo morje. In med plavanjem nenadoma zaslišal – nekaj pretresljivo znanega. Bila je to pesem z naslovom Newyorška pravljica. Zapel jo je Shane MacGowan, brezzobi trubadur. Zajokal sem. Zadnjih 25 let si jo namreč z bratom vselej zavrtiva za božič, za njegov, Jezuščkov rojstni dan. Si jo bova tudi tokrat? Če kaj, naju povezuje prav ta pesem. Kot naju je tudi tisti večer, ko ga ni bilo. Pa čeprav je bil božič. Priznam, v letošnjem letu, ki se počasi končuje, sva imela premalo božičev.

Najemnina, ki jo je morala plačevati Alenka, je bila sicer tudi za indijske razmere pregrešno draga, zato jima ni šlo najbolje. Njeni prihranki so slednjič še pred božičem dokončno skopneli in odpotovala sta k njej domov. Raj je potem tudi v Ljubljani kuhal, potem pa spoznal drugo. Bližal se je božič, takšno je življenje; nešteto ločitev, še več združitev.