Prve dni septembra lani smo poročali o zgodbi mednarodno priznanega pisatelja, pesnika, dramatika in prevajalca Franja Frančiča, ki sama po sebi ne bi bila nič posebnega, če ne bi doživela nevsakdanjega zapleta, končno pa tudi epilog, za katerega je poskrbelo piransko okrajno sodišče. Sklep sodišča pa ga je, pravi pisatelj, pahnil še v večjo duševno in eksistenčno izčrpanost, ki se je začela lani, pred podelitvijo nagrade Alojza Kocjančiča, poimenovano po pokojnem rimskokatoliškem duhovniku, pesniku in pisatelju, za leto 2020.
Pokojni ni mogel podpisati soglasja
Lanska dodelitev jo je pahnila v središče škandala. Priznanje je komisija skupaj s 4000 evri denarne nagrade posthumno dodelila pesniku in esejistu Bertu Pribcu iz Srgašev pri Kopru. Poet je bil po njihovem mnenju najpomembnejši predstavnik diaspore v Avstraliji, kamor se je preselil leta 1960. »S književnim opusom kakor z javnim delovanjem je bil zgled ustvarjalne osebnosti, pokončnega in aktivnega človeka, ambasadorja slovenstva v svetu, obenem pa ambasadorja tuje kulture in ustvarjalnosti v Sloveniji,« so v utemeljitvi svoje odločitve izpostavili predsednik komisije Edelman Jurinčič, podpredsednica Ines Cergol in članice Neva Zajc, Natalija Planinc ter Roberta Vincoletto.
4000 evrov vredno nagrado so posthumno dodelili literatu Bertu Pribcu.

Franjo Frančič pravi, da lahko da kosti, duše pa ne. FOTO: Moni Černe
S tako odločitvijo komisije pa se nikakor ni strinjal drugi nominiranec, 64-letni literat Frančič iz vasice Padna v piranski občini. »Osemnajst slovenskih in tujih predlagateljev me je predlagalo za nagrado,« je navedel; ker je ni dobil, je drugi strani očital, da igrajo »podlo, umazano politično igro in niso naklonjeni mojemu dolgoletnemu ustvarjanju«. Očital jim je tudi grobo kršenje razpisnih pogojev: »Priznanja in nagrade ne bi smeli dodeliti pokojniku, saj je v odloku navedeno, da za nagrado lahko kandidira le živ človek. Prav tako morajo župani priznanje izročiti na slavnostni prireditvi, kamor pa pokojni ne more priti,« nam je pred uradno podelitvijo povedal Frančič. Pa še, da morajo imeti zaradi varovanja osebnih podatkov tudi pisno soglasje kandidata – slednjega pa nimajo, ker je bil nagrajenec ob nominaciji pokojni. Umrl je 13. junija predlani. »Pridobil sem tudi pravno mnenje
Maje Zukić s Poravnave Koper, ki je ocenila, da je izbira Pribca pravno nevzdržna,« je navedel Frančič.
Pravno izbor legitimenAnkaranska občina je ob zapletu navedla svojo plat zgodbe. »S pravnega vidika je bil izbor komisije povsem legitimen ter v nobenem delu ne preprečuje posthumnega podeljevanja nagrade. Drži, da je bila prijava kandidata pokojnega Berta Pribca brez pisnega soglasja za kandidaturo oziroma brez soglasja za uporabo osebnih podatkov, vendar je ob smiselni uporabi določb odloka jasno, da takšno soglasje s strani pokojnega ni možno,« je odgovorila vodja kabineta ankaranskega župana Gregorja Strmčnika mag. Anita Cek. Da bi imeli kaj proti ustvarjanju Frančiča, so zanikali s pojasnilom, da je odločitev o izbiri nagrajenca sprejela komisija, ki jo sestavljajo priznani umetniki in kulturni delavci.
Bolan in brez denarja

Ankaranska občina, ki jo vodi župan Gregor Strmčnik, zanika, da bi imeli kaj proti ustvarjanju Frančiča.
Zaradi nagrade, ki se je po besedah sogovornika sfižila v cirkus in škandal, je lani vložil tožbo zoper občine Piran, Izola, Koper in Ankaran. Odvetnika si ni mogel privoščiti, moral pa je plačati upravne takse, potrošil je okoli 400 evrov, a zaman. »Pravdna zadeva je bila pravnomočno zaključena 16. decembra,« nam je pojasnila namestnica predsednice Okrajnega sodišča v Piranu
Nelly Robežnik. »Tožba je zavržena. Tožeča stranka Franjo Frančič je skladno s sklepom z dne 17. novembra 2021 dolžan povrniti toženim strankam pravdne stroške. Prvi, tretji in četrti toženi stranki, to je Občini Piran, Mestni občini Koper in Občini Ankaran, v skupnem znesku 268,79 evra ter drugi toženi stranki, Občini Izola, v znesku 223,99 evra.«
»Zdaj me občine preganjajo, terjajo, grozijo s sodnimi izvršbami, da bodo denar, ki ga niti nimam, izterjali prek sodišča,« navaja sogovornik, ki da je zaradi tega uničen, zdravstveno, finančno in eksistenčno. »Pišem še, delam še, čeprav honorarjev praktično ni, kot tudi ni pokojnine, in tako do bridkega konca,« je sklenil in dodal, da je resno bolan.
Kosti za občinarjeFranjo Frančič, avtor prek 50 knjig proze, poezije in dramatike (43 jih je prevedenih v 10 tujih jezikov) ter 16 knjig za otroke, prejemnik številnih nagrad in priznanj tudi v tujini, je občinarjem posvetil pesem Kosti:
Kosti vam dam,
duše ne,
čeprav rezali ste me na kose,
vsako jutro in vsak večer,
briga me, kdo ima prav,
vi, zasuti z denarjem in vsem,
ko kosti bodo bele,
sanjati ne bodo več smele,
uničevali ste mi noči in sanje,
vsi čakamo na plačilo,
ni moči, ni ljubezni,
samo sovraštvo institucij,
ki ubija to vse ...