Vonj po sveže pečenem kruhu daje našim domovom občutek domačnosti in topline. Prav to je bilo čutiti v soboto na Dolenjskem, saj so zagnane članice Društva podeželskih žena Škocjan v tamkajšnjem kulturnem centru pripravile že 16. društveno ocenjevanje in razstavo kruha. Kar 105 hlebcev je bilo na ogled in pokušino, da je bilo druženje po prireditvi še prijetnejše, so domače gospodinje prispevale slane in sladke dobrote, vinogradniki Društva vinogradnikov Škocjan so točili vino, Janez Lekše pa igral na harmoniko.
»Na splošno so bili hlebci zelo lepi in okusni, nekateri pa tudi zelo zanimivi in inovativni, na primer kruh s česnom, ki mu je le malo zmanjkalo do popolnosti, kruh z aronijo, ki je bil tudi nekaj posebnega in je tako kot dva praznična dosegel prav vse točke,« je ugotovitve treh tričlanskih komisij strnil predsednik ocenjevalcev mlinar Blaž Košak. Predsednica Društva podeželskih žena Škocjan Albina Mlakar je bila z odzivom zelo zadovoljna, kruha za njihovo ocenjevanje pa niso pekli le peki in pekarice iz okoliških krajev, temveč celo iz Ljubljane in okolice. O kakovosti izdelkov govorijo tudi ocene, kar 62 je bilo zlatih, 31 srebrnih in 12 bronastih.
Priporočljivo je uporabiti približno 6,5 decilitra vode na kilogram moke, seveda je to odvisno tudi od tega, kakšno moko uporabimo.
Jožica Mehak iz Gorenjih Dol pri Škocjanu je ponudila proizvode in pridelke z domače kmetije.
Iz roda v rod
Največ občudovanja so bili deležni trije hlebci z vsemi točkami. Danica Kralj iz Društva podeželskih žena Škocjan je spekla praznični kruh, Suada Bratkovič iz Društva kmetic Šentjernej kruh z aronijo, Sofia Krmc pa praznični kruh. Slednja ima komaj pet let, zato je pri peki pomagala svoji babici Mileni Smrekar iz škocjanskega društva, skupaj pa sta se odločili, da bosta kruh, na katerega je bila malčica zelo ponosna že doma, prijavili kar nanjo. Že za spodbudo, da se bo tudi v prihodnje pogumno lotevala peke, kot je je vešča tudi njena mamica Simona. Znanje se torej odlično prenaša iz roda v rod.
105 HLEBCEV
je bilo na ogled in pokušino.
Suada Bratkovič je superzlato priznanje prejela za kruh z aronijo. Pravi, da recept ni zapleten, 90 odstotkov moke je bele, preostalo je mleta aronija, pa seveda sol in malo olja. V peki takšnega kruha se je preizkusila že za lansko ocenjevanje in tudi prejela zlato, da pa bo osvojila prav vse točke, niti pomislila ni. Najvišja ocena je presenetila tudi domačinko Danico Kralj, ki je spekla praznični kruh. »Velikokrat sem bila že zlata, ampak superzlata prvič. Očitno vaja res dela mojstra,« je bila zadovoljna in kot iz rokava stresla recept. Poleg bele moke so seveda pomembni dodatki, testo, ki je sladko, je namreč obogatila z limonino lupinico, rumom, vaniljo, maslom in jajcem. Njena drobna skrivnost, ki je je naučila njena mama, je salo, tega doda toliko kot masla. Salo cvre v mleku brez soli, dodatek k testu pa da kruhu poseben okus. A njen je bil že na videz prazničen, okrašen s kito ter ptički, rožicami in labodi. Tik pod vrhom so bili še Nada Kirar s česnovim kruhom, Milena Korošec s prazničnim, Mari Jakše z belim pšeničnim, Katarina Matko s prazničnim, Jožica Lindič z mešanim kruhom in Jože Senegačnik s poprtnikom.
Domači vinogradniki so poskrbeli, da nihče ni bil žejen.
Večna napaka
Ker se vedno, ko kaj delamo, še posebno, če gre za tekmovanje, rada prikrade kakšna napaka, je nanje opozoril Blaž Košak. Spomnil je na doziranje soli, saj je bilo kar precej izdelkov občutno preslanih. »Priporočljivo je soliti med 1,8 in 2 odstotka soli. Najboljše je količino soli kar stehtati, da ne pride do nezaželenih presežkov soli ali premalo slanega kruha. Občutek namreč velikokrat vara in nas lahko tisto na oko rado zanese,« je svetoval Košak in znova opozoril na večno napako – vonj po pralnih praških, s katerimi so bile oprane krpe, v katere gospodinje zavijejo pravkar pečen kruh. Moteče so tudi druge nezaželene vonjave, na primer po slabo očiščenih pekačih in deskah, topel kruh se namreč zelo hitro navzame tujih vonjav.
Razstava je bila priložnost za izmenjavo mnenj in nasvetov.
»Kruh, zamešen s premalo vode, je čvrst, z neizraženo luknjičavostjo in slabo elastičnostjo sredice. Priporočljivo je uporabiti približno 6,5 decilitra vode na kilogram moke, seveda je to odvisno tudi od tega, kakšno moko uporabimo. Prav tako je pomembno, da testo dovolj zgnetemo, saj premalo zgneteno na kruhu pusti lise. To se še posebno opazi pri mešanju različnih vrst moke in različnih dodatkov,« je nizal nasvete Košak in opozoril še na pravi čas vzhajanja. Preveč vzhajan kruh se rad sesede, premalo vzhajan pa pri peki razpoka. Seveda je treba paziti še na ustrezno temperaturo pečice, saj pri preveč zapečenem ali zažganem kruhu skorja pogreni, kar je lahko tudi zdravju škodljivo. Premalo pečen pa nima lepe obarvanosti skorje in ima manj okusa.
Zmagovalni trio
Poseben izziv je peka v krušni peči, tudi tokrat je bilo nekaj takšnih, in prav ti imajo poseben okus, ki je zagotovo nad tistim, pečenim v pečici, znanje peke kruha v krušni peči pa se očitno lepo prenaša iz roda v rod. »Pri peki kruha v krušni peči je čas še kako pomemben, saj je treba v pravem času zamesiti kruh in peč pripraviti na pravo temperaturo. Ampak tako pečenega po okusu težko premaga kak drug kruh, saj mu da krušna peč posebno noto,« je sklenil Košak.
