Piranski ocean v malem (FOTO)

Piranski akvarij je po velikosti majhen, po mnenju mnogih že premajhen, a tako radovedneži kot domači ter tuji biologi so presenečeni nad pestrostjo v njem prikazanega življa Tržaškega zaliva. Nedavno so izdali knjigo z naslovom Ocean v malem, ki kot nekakšen vodnik predstavlja bogastvo slovenskega morja.

Napisali so jo doktorji znanosti prof. dr. Lovrenc Lipej in dr. Borut Mavrič z Nacionalnega inštituta za biologijo – Morske biološke postaje ter dr. Manja Rogelja z Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Knjiga je pomembna, saj ne govori le o zgodovini in pomenu akvarija, ampak odgovarja tudi na aktualna vprašanja o tujerodnih in ogroženih vrstah. V akvariju, ki ga obišče okoli 45.000 ljudi na leto, jih je približno 200.

Akvarij Piran je bil ustanovljen leta 1964 po zaslugi Društva akvaristov slovenske obale. Takrat so se tik ob notranjem mandraču lotili prenove pritličnih prostorov stare zgradbe. Pri začetkih so sprva veliko prispevali strokovnjaki takratnega Zavoda za raziskovanje morja Portorož in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kmalu se je pokazalo, da akvarij potrebuje stalnega oskrbnika. To je leta 1967 postal izkušeni akvarist in potapljač Zvonimir Kralj - Zvone.

Leto zatem je Občina Piran za nedoločen čas predala akvarij v oskrbo Srednji pomorski šoli Portorož, in tako je uradno odprl vrata javnosti julija 1968. Ob Kraljevi upokojitvi je leta 1997 skrb zanj prevzel biolog in potapljač Valter Žiža ter ga 2009. popeljal skozi popolno prenovo ter bazene s pomočjo sodelavca ribiča Gorazda Lazarja po izpraznitvi znova napolnil z morskimi organizmi. Danes ga upravlja Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, strokovna vodja je dr. Manja Rogelja.
 

Pridejo tudi na dom

Akvarij spada med glavne piranske turistične atrakcije. Predvsem je pomembna vez med morjem, raziskovalci in javnostjo. Kot poudarja prof. dr. Lovrenc Lipej, so dandanes akvariji veliko več kot samo ustanove, ki ponujajo na ogled morski živelj. Njihovo glavno poslanstvo je seznaniti obiskovalce z nujo po ohranjanju ter raziskovanju vrst in izobraževanju o njihovem neogrožanju. »Za mnoge obiskovalce je akvarij edina priložnost, da vidijo različne ribe in pridnene nevretenčarje. To še zlasti velja za morske pse, morske želve, jastoge, balestre in druge, ki jih bomo, tudi če si nataknemo masko in plavutke, izjemno težko videli v morju. Srečanja v živo, čeprav je vmes steklena bariera, so povsem nekaj drugega kot učenje za katedrom,« meni Lipej.


Vse več šolskih skupin se odloča za vodene oglede in delavnice, v akvariju pripravljajo predavanja raziskovalcev in strokovnjakov, poleg tega akvarij obiskuje otroke v vrtcih in šolah. V okviru projekta Ocean v malem so z nekaj eksponati obiskali večino osnovnih šol na Obali. S tem prispevajo k ozaveščenosti mladih, ki bodo jutri krojili usodo morja.
 

Reševanje morskih želv

Borut Mavrič v prvi vrsti omenja sodelovanje s piranskimi ribiči, akvarij je namreč v neposredni bližini privezov njihovih bark, zato so ribiči najbolj pomembni prinašalci. Prav neverjetno je, kako zavzeto takoj po dvigu mrež in priplutju v mandrač prinašajo najrazličnejše redke ribe, školjke in druge organizme, ki se znajdejo v njihovih mrežah. Piranski akvarij brez njih ne bi bil to, kar je.

Postal je tudi nekakšen rehabilitacijski center za poškodovane morske želve. Gre za glavato kareto, ki je ena najbolj znanih, a hkrati najbolj ogroženih vrst Sredozemlja. Gnezdijo na obalah Grčije, Cipra in Turčije, a severni Jadran je eno od njihovih dveh najpomembnejših prehranjevalnih območij. Pri nas se pojavijo predvsem med aprilom in novembrom, ko je plitvo slovensko morje ključnega pomena za preživetje mladih.


Za poškodovane pokličejo na pomoč veterinarja specialista dr. Zlatka Goloba iz Zatočišča za zaščitene živali prostoživečih vrst, ki je uradni veterinar za zaščitene živali. V zadnjih letih je z zahtevnimi zdravniškimi posegi v Piranu rešil že precej tistih, ki jih ogrožajo plovila in mreže ter odvrženi trnki z laksom; ta se jim lahko ovije okoli okončin, zelo nevarne pa so za njih tudi plastične vrečke, saj jih včasih zamenjajo za hrano.
 

Širitev v hotel

Mavrič in Lipej izpostavljata vlogo akvarijev kot tako imenovanih bank oziroma zadnjih zatočišč ogroženih vrst. Populacija zaščitenih leščurjev je ponekod v Sredozemskem morju padla za 99,9 odstotka. Smrtno nevarni parazit se je pojavil pred tremi leti in se iz Španije in Francije razširil ob obalah Italije, Grčije, Albanije ter celo v Jadransko morje. V našem delu severnega Jadrana ga še niso zaznali, jeseni je že prišel do Zadra. Južno od tega mesta tako rekoč ni več leščurjev!


Ob tem je pomembno, da v Španiji in Franciji ugotavljajo, da jih pri njih vendarle nekaj preživi – po lagunah. »Zato jih poskušamo tudi pri nas seliti na tako območje, druga rešitev pa bi bila selitev v akvarij. V njem bi se namreč lahko z UV-lučmi in filtriranjem vode znebili tega parazita ter tako zadržali del populacije, ki lahko služi za ohranitev vrste. Na srečo smo dobili dovoljenje, da smo novembra izvedli preselitev 75 osebkov leščurjev v Škocjanski zatok. Mislili smo celo na preselitev v akvarij, ampak zaradi takratnih poplav morja in drugih zapletov se to ni zgodilo,« razloži Mavrič.


V akvariju so trenutno na ogled trije leščurji, za več nimajo prostora.
Naš edini morski akvarij je prerasel prostor, v katerem domuje, in predstavitev knjige Ocean v malem je izzvenela kot apel. Glede na to, da sta v poslopju nad akvarijem dve etaži z apartmaji, ki jih Hoteli Bernardin prodajajo, ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran Borut Butinar ocenjuje, da je zdaj pravi čas, da država razmisli o njihovem odkupu in jih nameni akvariju.