Kacin, Peterle in Jeral državni praznik obeležili stran od političnega vrha, Peterle nam je pojasnil, zakaj

V Cankarjevem domu so sinoči na osrednji državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti govorili o povezovanju, skupnosti in zrelosti države. Premier Robert Golob je pozival k sodelovanju, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je posebej poudarila, da »lahko napredujemo samo, če se dostojno pogovarjamo« ter da se morata levi in desni pol poenotiti vsaj pri ključnih reformah, saj »druge poti naprej enostavno ni«. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je ob tem spomnila, da je plebiscitno sporočilo govorilo proti delitvam. A istočasno se je odvijalo še nekaj drugega: del desnice je imel svojo proslavo. Ne prej in ne pozneje – istočasno.

To je razkrila objava Zale Klopčič iz podmladka SDS, ki je zapisala, da so imeli proslavo »ob Dnevu samostojnosti in enotnosti« (verjetno je ob vsem zanosu ob praznovanju pozabila, da se imena praznikov v slovenščini pišejo z malo začetnico) v Kulturnem domu Ig, govorniki pa so bili Jelko Kacin, Alenka Jeraj in Lojze Peterle. Vsebina govorov ni javno znana, jasna pa je simbolika termina: ko je večina političnega vrha sedela v Cankarjevem domu, se je del iste politike odločil za ločeno prireditev.

Tu se postavi vprašanje, ki ga ne odpravi noben nasmeh za fotografijo: zakaj vzporedna proslava ravno takrat, ko poteka državna? Če je namen praznika pokazati, da država obstaja tudi onkraj strankarskih okopov, ločen dogodek v očeh dela javnosti deluje kot zavrnitev skupnega okvira – pa če to njegovi organizatorji priznajo ali ne.

Peterle pojasnil: »Nisem manjkal iz političnih razlogov«

Lojze Peterle je za Slovenske novice pojasnil, da takšne proslave prirejajo že več let in da je ne razumejo kot alternativo državni. Po njegovih besedah imajo to kot »svojo« oziroma »zasebno proslavo«, ki ni množična. Letos je »slučajno« padla na isti datum kot državna, sicer pa ni vedno tako – lani so jo imeli v Kobaridu in to na povsem drug dan, pred tem pa naj bi bila tudi v Ivančni Gorici. Kot je dodal, je bil tokrat glavni govornik Jelko Kacin.

Lojze Peterle se osrednje državne proslave ni udeležil iz zdravstvenih razlogov. FOTO: Matej Družnik

Peterle je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj ga ni bilo na državni proslavi v Cankarjevem domu. Poudaril je, da ni manjkal iz političnih razlogov: »Včeraj sem manjkal na državni proslavi, nisem šel iz zdravstvenih razlogov (praviloma se je udeležim). Imam težave z levo nogo in sem sporočil vnaprej, da ne bom mogel priti. Ne morem po vseh tistih stopnicah v prvo vrsto, na Igu sem imel le tri stopničke. Nisem manjkal iz političnih razlogov.«

»Državna proslava, ki ni razdvajala«

Bivši predsednik republike Danilo Türk je ob prazniku ocenil, da politična razhajanja vedno bodo in da nas to ne sme motiti, če razumemo enotnost kot samozavest in sposobnost trezne politike v zahtevnih časih. O proslavi in premierjevem govoru je dejal, da sta delovala pomirjujoče, kot lep simbol sodelovanja pa je izpostavil tudi objem med predsednico republike in premierjem. Njegovo sporočilo je bilo jasno: razlike so del demokracije, a država potrebuje mirnost in zbranost.

Državni politični vrh v Cankarjevem domu, desnica pa je imela svojo proslavo. FOTO: Črt Piksi

Ravno zato ločena proslava na dan »enotnosti« izstopa. Vsaj tako meni spletna javnost, ki je jasno izrazila nestrinjanje z organizacijo ločene proslave pod objavo Klopčičeve. Del ljudi je bil odkrito jezen in je ločeno proslavo razumel kot provokacijo in kot prisvajanje praznika.

V enem samem nizu so se vrstili očitki, da desnica »vedno in povsod razdvaja narod«, vprašanja, »kdo mislijo, da so«, ter udarni vzkliki tipa »sramota«. Nekateri so zapisali, da bodo potem »spet nabijali, da nekateri razdvajajo Slovence«, čeprav se »ve, kje, kdaj in zakaj je državna proslava«, in pristavili, da je »samo ena proslava prava«.

Drugi so dodali, da SDS »kot vedno« provocira, da si vse »organizirajo po svoje« in si Slovenijo »lastijo, kot da je samo njihova«, ter da to, kar imajo na Igu, »ne vsebuje kančka samostojnosti, kaj šele enotnosti«. Nekdo je celo vprašal: »Za katero državo so to proslavo naredili?« Vmes pa tudi primerjava: »Meni je bila zelo všeč državna proslava, ki ni razdvajala.«

To so komentarji le dela javnosti, ne glas vseh Slovencev. A nakazujejo jasno ogorčenje: ločen dogodek je tako pri nekaterih sprožil odpor prav zato, ker praznik nosi besedo »enotnost«.