Plavajoča ocvrta jajca v morju: množično rojenje je posledica južnih vetrov

Ribiči, kopalci in potapljači nas zadnje dni obveščajo o množičnem pojavu klobučnjakov vrste morska cvetača (Cotylorhiza tuberculata) v severnem Jadranu, seveda tudi v Piranskem zalivu. Pojav morskih cvetač za avgustovske poletne dni ni nič nenavadnega. Nenavadno je morda predvsem to, da se pojavljajo v izredno velikih rojih, tudi po več sto mladih skupaj. Premer imajo do deset centimetrov in so rjavkaste barve. Vendar ni razlogov za preplah, saj pojav ni kaj posebnega, nas mirijo biologi z Morske biološke postaje Piran.

Piranski ribič Rok Domnik nam je pojasnil, da je bilo v morju pred Piranom prejšnje dni res nekoliko več morskih cvetač. Njihov nekoliko masovnejši pojav je bil posledica južnih vetrov, ki so prignali roje teh meduz z odprtega morja bližje obali, tudi v slovensko morje. Zdaj jih je spet manj, pravzaprav le toliko, kolikor je za avgust običajno. Niti rebrač (še) ni v večjem številu, le tu in tam opazijo posamične. Biologinja dr. Andreja Ramšak z Morske biološke postaje nas je poučila, da so takšni roji nekaj običajnega in jih je večkrat opaziti v našem morju. Za zdaj gre za dokaj mlade klobučnjake, ki se v morju združujejo, valovi in tokovi pa jih bodo čez kakšen dan ali teden razpršili in bodo plavali vsevprek po severnem Jadranu. Zdaj so še razmeroma majhni, že čez mesec dni bodo dva- do trikrat večji (premer klobuka od 20 do 30 centimetrov). Klobuk je rumenkasto rjave barve z jajčasto grbo v sredini, sicer pa ima pod sabo vijoličaste ali modrikasto bele priveske z modrimi mešički, zaradi česar je v slovenskem jeziku dobil ime cvetača. V angleščini pa mu pravijo fried egg jellyfish (meduza ocvrto jajce), ker njegova površina spominja na ocvrto jajce. Najpomembnejše za kopalce je, da nas ta meduza ne ožge ob dotiku, manjšo nelagodnost lahko občutijo le občutljivi ljudje. Seveda ni priporočljiv stik z usti, sluznicami ali očmi. Kot nam pove Andreja Ramšak, je cvetača rjave barve zaradi simbiotnih alg, s katerimi živi v simbiozi. Pod njenimi priveski in vijoličastimi mešički pa se varno smukajo mladice majhnih ribic, največkrat šurov. Vsekakor spadajo med najbolj atraktivne klobučnjake v našem morju.

Te dni je slovensko morje do desetih metrov globine nadvse bistro, kar še najbolj veseli potapljače in vse, ki radi z masko raziskujejo življenje v njem. Z morske gladine je mogoče razločno videti tudi več kot deset metrov globoko. Dr. Janja France z Morske biološke postaje nam je potrdila nenavadno bistrost slovenskega morja, ki je posledica vremenskih in okoljskih dejavnikov. Med razlogi je na prvem mestu dejstvo, da se je vnos hranil z vodotoki (rekami) s kopnega skoraj ustavil. »Že konec junija smo pri meritvah namerili zelo nizke stopnje klorofila, zdaj pa so te stopnje še nižje. Klorofil dokazuje količino prisotnega rastlinskega planktona, masa fitoplanktona je zdaj nizka,« je potrdila Janja France in dodala, da je čistost oziroma bistrost morja posledica okoljskih sprememb in nizkega vodostaja rek. Poleg tega dežja in večjih valovanj to poletje ni bilo veliko, zaradi česar je sediment na dnu in ga ni veliko v vodnem stolpcu.

Trenutno ni rekordov

Tretja posebnost morja v severnem Jadranu je njegova ogretost. Fizik dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje je opozoril, da so že konec junija na oceanografski boji Vida (1,3 navtične milje od piranske Punte) na 2,5 metra globine izmerili 29,9 stopinje Celzija. To je bila rekordna junijska temperatura, izmerjena na tej boji, ki zbira podatke od leta 2008. Pri merjenju temperatur v morju opažajo, da te čedalje dlje ostajajo visoke. Tudi na globini. Včeraj so na primer namerili 28 stopinj Celzija, kar je za ta čas pravzaprav normalno, vendar bo vročinski val še trajal in zagotovo dodatno ogrel plitvo morje v severnem Jadranu. Temperatura pri morskem dnu na 23 metrih pa znaša nekaj več kot 21 stopinj Celzija. Vse to močno vpliva na življenje v morju, na izginjanje posameznih vrst in pojav novih.

Matjaž Ličer nam je povedal, da so leta 2018 namerili najvišjo avgustovsko temperaturo morja doslej – 29,6 stopinje Celzija. Pri dnu (na 23 metrih) pa je bilo že v avgustu 2007 kar 23 stopinj. Glede na sedanje razmere in vročino bi lahko letos to še presegli. Absolutni rekord morja v Tržaškem zalivu so namerili septembra 2023, ko je pri dnu merila 24,7 stopinje Celzija. To so temperature, ki morskim bitjem povzročajo resne težave. Ribe se umikajo v globine, trpijo pa organizmi, ki se ne morejo umakniti. V takih razmerah se celo v našem morju pojavlja bledenje koral. Zaradi majhnih količin padavin, majhnih pritokov rek in visoke stopnje izparevanja morja je slanost morja višja od povprečne in znaša 36,5, kar pomeni, da je v litru morske vode približno 36,5 grama soli.

Še najbolje se te dni godi ribam v Akvariju Piran, kjer že vse od konca pomladi hladijo morsko vodo na 18 do 20 stopinj Celzija. Če tega ne bi počeli, bi se ribam in drugim bitjem veliko slabše godilo. V zanje pretoplem morju bi pogosteje zbolevala ali poginila. Sicer pa je ohlajeni piranski akvarij te dni izjemno priročno pribežališče tudi za ljudi. V njem si ljubitelji pisanega podmorskega sveta trenutno lahko ogledajo 163 vrst morskih organizmov, od tega 61 različnih vrst rib.