Plaz odnaša hiše, bo tudi Vinarium?!

LENDAVA – Županu občine Lendava, mag. Antonu Balažeku, nihče ne more očitati, da ni naredil veliko za najbolj vzhodno občino v državi, še zlasti ko gre za turizem, gospodarstvo, promocijo in urejenost. Po drugi strani naj bi, po prepričanju mnogih, pogosto zanemarjal občinska obrobja in preproste tam živeče majhne ljudi. Med slednjimi so prebivalci tako imenovanega Novega Tomaža (Újtamásu) na vinorodnih Lendavskih goricah nad Lendavo in tik pod znamenitim razglednim stolpom Vinarium – ta na to območje pritegne največ turistov –, ki so postali talci plazu in nedejavne občine.

Naselje, ki tone v pozabo

Kakšnih 20 lastnikov vinogradov, zidanic, kleti in vikendov, nekaj jih je iz občine Lendava, drugi so od drugod, poskuša na vse načine doseči, da bi jim sanirala plaz, ki poleg dovozne ceste nese vse pod seboj, podira celo objekte, a jim nihče ne prisluhne. Želijo prispevati k razvoju turizma, občina pa da jim samo nalaga nove obremenitve, zdaj še odvoz komunalnih odpadkov, ki jih ne ustvarjajo, ker da ne živijo v svojih vikendih. Če jim ne bo uspelo doseči, da bi občina že kmalu sanirala plazišča, uredila cesto in jih oprostila plačila odvoza komunalnih odpadkov, bodo vsi lastniki posekali vinograde, pravijo. Nekateri poskušajo vikende prodati, toda kdo jih bo kupil, če pa vse ogroža plaz? Zdaj so začeli podpisovati peticijo, in če tudi tako ne bodo uspešni, pravijo, bo vinorodni Novi Tomaž šel lepo v pozabo. In to bo, kot pravijo prizadeti lastniki, milo rečeno, žalostno, če ne že katastrofalno – za lendavski turizem. Oni sami bodo že nekako preživeli, saj so vajeni boja ne le za preživetje, temveč zlasti proti birokratskim mlinom ter takšnim in drugačnim zakonom, pravilnikom, odlokom in aktom.

Izseljena družina

Težave lastnikov kmetijskih zemljišč, vinogradov, vikendov, zidanic in podobnih objektov v Novem Tomažu niso od včeraj ali od lani. Že pred nekaj leti, menda okoli 2010., se je začelo s prvimi plazovi, ko se je morala med drugim izseliti družina Magdalenič. Nesrečna družina menda še danes plačuje kredite za svojo hišo, v kateri že leta ne živijo več. Takrat je teren obiskal strokovnjak za geologijo, ki je menda ocenil, da bi bila uspešna trajna sanacija za ves hrib, vrednost posega je ocenil na okoli 70.000 evrov! Žal, kot poudarjajo drugi prizadeti občani, občina Lendava ni imela denarja ali pa plazišča ni hotela sanirati s tako imenovanimi odvodnimi jarki. In to se je že kmalu maščevalo, saj obilno deževje že pred dobrima dvema letoma ni le prebudilo in okrepilo plazenja, temveč so hudourniške vode do konca poškodovale in povsem razdejale in odnesle tudi cesto, ki jih povezuje z občinskim središčem.

Vse od takrat poteka boj z birokracijo, obiski na sedežu občine, takšna in drugačna pisanja, a je vse naletelo na povsem gluha ušesa. Predvsem so želeli, da bi jim uredili vsaj cesto, seveda tudi, da bi sanirali plazišče. Na cesto so, kot nam je razlagal eden najbolj prizadetih lastnikov vinograda in vikenda Stanislav Horvat, navozili nekaj prikolic gramoza, ki ga je vnovično deževje spet odneslo v jarke.

Skupinska tožba?

Naši sogovorniki oziroma prizadeti državljani se strinjajo, da je njihovo območje Novega Tomaža pogosto pod udarom narave, a so prepričani, da tudi oni plačujejo davke in so po ustavi enakovredni državljani. Zato želijo le, da se jim pomaga, saj da oni niso krivi, da jih je prizadelo drsenje zemlje, ki je močno poškodovalo hiše, vikende in vinograde. Ob tem, da se je ena družina že izselila, so najmanj trije objekti že porušeni, zaradi nedostopnosti in plazišča pa lastniki zdaj grozijo, da se bodo odselili. Grozi, da bodo pod opazovalnim stolpom, kamor zahaja na tisoče turistov, ti videvali le zapuščene in zaraščene vinograde in nekdanje vikende. Nekateri so jih medtem že opustili, najbolj vztrajni o tem še razmišljajo in prav ob našem obisku so nekateri že sekali zdrave in lepe trse, ki so še lani dajali odlično vinsko kapljico.

»In tako odgovorni skrbijo za kulturno krajino in ohranjanje zgodovinskih spomenikov, kamor spadajo tudi stare vinske kleti in zidanice,« je poln cinizma zagodrnjal znani vinogradnik Jože Krambač, prav tako med prizadetimi. Že omenjeni Stanislav Horvat je mahoma pridal: »Ne, nikakor mi ni jasno, da župan in občina nimata interesa, da bi naredili nekaj za turizem, s tem pa tudi za nas. Bojim se, da bi se lahko plazišče še širilo in ogrozilo Vinarium. Žal mi je, da nas tako obravnavajo, a vseeno čutim nekakšno obvezo, da nadaljujem delo prednikov pri ohranjanju teh lepot. Vinograd obdelujem predvsem iz spoštovanja do prednikov, ki so se trudili še z vprego in ga tako zgledno negovali.« Horvat je prepričan, da bi morala občina za turiste poskrbeti z ureditvijo pešpoti, klopi in košev za odpadke.

Ob vseh očitkih prizadetih občanov smo zaman čakali tako na odgovor župana kot občinske uprave. Morebiti dovolj pove nedavna izjava župana Balažeka, ki naj bi prizadetim lastnikom vinogradov in vikendov vendarle sporočil, da je zadevo res treba sanirati, a ker se plazišče še ni umirilo, to še ni mogoče. Občani mu odgovarjajo: »Ko se bo plazišče umirilo, ne bo tu nobenega objekta več, ogrožen bo tudi Vinarium...« Ker je potrpljenje prizadetih državljanov že pri koncu, ne bo nobeno presenečenje, če bodo v kratkem podali tudi skupinsko tožbo zoper lendavsko občino.