Plemenita gesta družine Golob rešila življenja drugih: »Njegovo srce živi naprej«

Ob slovesu od sina Kristjana se nam je porušil svet. Toda njegovo srce, njegova moč in ljubezen živijo naprej. Ta misel nam daje upanje in moč v težkih trenutkih, ki nas spremljajo.« S temi besedami je Zdenka Golob pred kratkim pojasnila svojo privolitev v darovanje organov pokojnega sina.

Gre za plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim nekomu omogočimo zdravljenje in življenje po naši smrti. Za kako pomembno dejanje gre, govori že gola statistika. Na Zavodu Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija Transplant izpostavljajo, da lahko en sam človek z darovanjem organov po smrti reši devet ljudi; da na leto v UKC Ljubljana opravijo okoli 110 presaditev organov in 120 presaditev roženic; da je Slovenija, kar se tiče darovanja organov, med boljšimi državami na svetu, na milijon prebivalcev opravimo kar deset transplantacij srca. Na čakalni seznam za prejem darovanega organa je v Evropi vsako uro uvrščenih 41.000 ljudi. Na zadnji dan lanskega leta je bilo na skupnem čakalnem seznamu držav Eurotransplanta 13.570 bolnikov.

Po smrti lahko pri nas darujete srce, pljuča, jetra, trebušno slinavko in ledvice, za časa življenja pa le ledvico. FOTO: Gpointstudio/Getty Images

Po smrti lahko pri nas darujete srce, pljuča, jetra, trebušno slinavko in ledvice, za časa življenja pa le ledvico, in sicer med sorodniki in čustveno povezanimi osebami. »Vsak primer presoja etična komisija za presaditve. Tveganje za zdravje darovalca/-ke mora biti sorazmerno s pričakovano koristjo za prejemnika/-co. Ključno je tudi, da pri darovanju za časa življenja ne gre za prisilno darovanje, denarno nadomestilo ali druge oblike zlorab darovalcev ledvic,« poudarjajo na Slovenija Transplantu. Kot tudi, da za namen zdravljenja lahko po smrti darujemo tudi tkiva in celice, in sicer roženico, kožo, kosti, hrustanec, vezi, ligamente, krvotvorne matične celice, krvne celice, srčne zaklopke in žile.

Že zdaj postanite darovalec

Andrej Gadžijev, direktor omenjenega zavoda, je v publikaciji o delovanju zavoda za lansko leto zapisal, da so bile v donorskem programu številke v letu 2024 v primerjavi z rekordnim letom 2023 nižje. »Opazno se je znižala detekcija možnih umrlih darovalcev. V letu 2024 so tako v donorskih centrih obravnavali 63 primernih darovalcev. 47 aktivnih je podarilo 146 organov za presaditev, kar je več na enega darovalca v primerjavi z letom 2023. Uspeli smo ohraniti visoko stopnjo soglasja svojcev za darovanje (več kot 82 odstotkov), kar ključno pripomore k stabilnim rezultatom. Spodbudno je, da so se povečali vpisi na čakalne sezname za zdravljenje s presaditvijo, saj bo tako lahko več organov našlo končnega prejemnika iz Slovenije,« je dodal.

Darovanje organov je humano in etično dejanje. FOTO: Photographereddie/Getty Images

Za darovanje delov telesa po smrti se lahko opredelite že za časa življenja. Edini pogoj je, da ste stari najmanj 15 let. To lahko storite z vpisom v nacionalni register opredeljenih oseb, ki je bil vzpostavljen leta 2004. Obrazec najdete na portalu eUprava ali osebno na pooblaščenih mestih zavoda po več krajih po državi. Rekordno število opredeljenih, in sicer 2129, je bilo leta 2023, lani pa 984. Skupno število opredeljenih znaša 16.669.

Konec lanskega leta je bila povprečna starost vseh opredeljenih oseb 43 let. Največ jih je bilo v starostni skupini med 29 in 38 let. Podrobnejši pogled v leto 2024 še razkrije, da je bila povprečna starost umrlih darovalcev 56,7 leta. Le eden je bil star do 15 let, 17 16–55 let, 10 56–64 let in 19 v starosti več kot 65 let.