Po 40 letih se slovenski televizijec poslavlja z zaslonov, a ostaja skromen: »Nisem tako pomemben člen te družbe«

Meteorolog Andrej Velkavrh je eden najbolj prepoznavnih vremenoslovcev, ki Slovenkam in Slovencem že desetletja podaja dobre in manj dobre novice o tem, kakšno vremensko dogajanje lahko pričakujejo. To obdobje njegovega in naših življenj pa se, kot kaže, počasi zaključuje. Velkavrh se je namreč odločil, da je po štirih desetletjih čas, da se počasi poslovi s televizijskih zaslonov. Še preden odide v zasluženi pokoj, pa so ga z vseh strani zasuli s prošnjami za izjave, komentarje in sodelovanja. »Mogoče je dela včasih celo preveč. Saj ne vem, a je to moj ego, da se vedno odzovem. Včasih ne vem niti, kako bi reagiral. Nisem tako pomemben člen te družbe, da bi bil vreden toliko te medijske pozornosti. So ljudje, ki imajo bistveno večji vpliv na naša življenja in smo jim dolžni tudi več hvaležnosti, kot pa meni, ko sem nekomu dobro vreme napovedal,« je dejal za podkast Kluba slovenskih podjetnikov in dodal, da si v času, ko se je podal na medijsko pot in začel na televiziji ter radiu napovedovati vreme, ni mislil, da bo postal tako velik del medijskega prostora in tako pomembna stalnica življenj mnogih Slovenk in Slovencev. 

Če se je nekoč morda zdelo, da večine vreme pretirano ne zanima, običajno smo vremensko napoved preverili pred pomembnejšimi dogodki, dopusti in izleti, kdaj smo si z njo pomagali pri izbiri ustrezne garderobe, pa so zadnja leta vedno bolj ekstremni vremenski dogodki privedli do veliko bolj množičnega zanimanja za vreme. In to se Velkavrhu zdi prav, čeprav meni, da zgolj zanimanje ni dovolj, morali bi tudi ukrepati in se spreminjajočemu se vremenu prilagoditi. »Predvsem se moramo zavedati, da je vreme neskončno močnejše od nas. Marsikaj si lahko sicer pomagamo in se marsičemu izognemo s pametnim delovanjem in načrtovanjem. Zadnji čas je denimo, da bi začeli gradnje prilagajati močnejšemu vetru, ker očitno se to kar pogosto dogaja, če ne drugače ob močnih nevihtah,« še pravi Velkavrh, ki se je spomnil tudi najbolj usodnih vremenskih dogodkov, ki jim jih je bil priča v svoji dolgi karieri: »Železniki, poplavljeno Celje in Savinjska dolina, močan vihar, ki je dobesedno pokosil gozd proti Črnivcu na Gorenjskem, pa veliki snežni plazovi, ki so zajezili Sočo, in so se bali, da bi lahko nastalo tako veliko jezero, da bi poplavilo vas, ampak je na srečo voda predrla sneg in je lahko odtekla. Pa suše in pozebe, kar nekaj je bilo takšnih dogodkov.«

Kaj pa trenutni vročinski val, ki že 14 dni vztraja nad večjim delom Evrope, in dejstvo, da je letošnji junij v Sloveniji že drugi zaporedni, ko padajo temperaturni rekordi? Nekateri priznavajo, da je to posledica globalnega segrevanja, medtem ko mnogi še vedno zavijajo z očmi in trdijo, da gre za cikle, ki so na našem planetu povsem naravni in običajni, panika pa da je odveč. Tudi zanje ima Velkavrh odgovor: »Če si hočemo naliti čistega vina, si moramo priznati, da se segrevanje dogaja. Sem bil tudi sam presenečen, ko sem pogledal arhivske podatke za nazaj, za časa moje mladosti, takrat takih vročin ni bilo, vsaj ne pri nas. Zdaj se dokaj hitro segreva in to je dejstvo. Po tej plati sploh ni vprašanje, a se dogaja, ali se ne dogaja.«