Po 85 letih na Štefanovi znova stoji znameniti Sejalec Franceta Kralja (FOTO)

»Bravo, Vid! Bravo, Vid!« so včeraj eno uro pred svečanim odprtjem kipa Sejalca ploskali vsi zbrani v dvorani Četrtne skupnosti Center na Štefanovi 11 v Ljubljani. Prav po zaslugi stanovalca Vida Libnika se namreč na pročelje te iste stavbe po 85 letih vrača kip Sejalca priznanega slovenskega kiparja in slikarja Franceta Kralja. »Pri tem projektu se je zgodila nekakšna dvojna smrt avtorja, če parafraziram Rolanda Barthesa. Prvič, avtorja ni več, drugič, je bila tudi njegova skulptura uničena oziroma in je z njo izginila vsaka materialna sled. Tako da smrt avtorja ne pomeni, da je avtor umrl; živi pač naprej v svoji umetnini,« je povedal Matjaž Počivavšek, upokojeni profesor ljubljanske akademije likovne umetnosti in mentor mladima kiparjema Denisu Dražetiću in Denisu Vučku. Tema sta, tako Počivavšek, »z analognimi sredstvi, brez kakršnega koli algoritma, uspelo narediti dobro repliko oziroma kopijo, ki jo danes vidite tukaj«. Nadarjenima študentoma, je sklenil, lahko samo čestita.

Brez Vida Libnika se to najverjetneje nikoli ne bi zgodilo. FOTO: Aleksander Brudar

Vsi, ki so sodelovali pri ustvarjanju kipa iz brona, ki je visok 3,7 metra, si želijo, da bi ta zdaj na stavbi stal večno. »Dragi Matjaž, danes je ta zmaga vlita v bron, ki bo držal stoletja,« je ob odprtju kipa Počivavšku sporočil Lipnik. Kip enega od vodilnih predstavnikov ekspresionizma v Sloveniji je na stavbi oziroma tedanji palači Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih uslužbencev na Gajevi stal že prvi dan njenega odprtja. To je bilo 10. oktobra 1931 ob 11. uri. A na njej ni zdržal dolgo. Libnik je na srečanju pred odprtjem kipa pojasnil, da mu je Kraljev sin Zlatan razložil, da je bil kip »lesen, v glavnem stolčen z bakrom« in da je njegov oče »eksperimentiral s postopki ter očitno nekje malce slabše spojil dva kosa bakra«. Voda je tako pronicala skozi, les je strohnel in kip je propadel.

Pred več kot desetimi leti, ko se je začela rojevati ideja o vrnitvi kipa na stavbo, je bil Zlatan po eni strani vesel, da bi se to res zgodilo. A po drugi strani, tako Libnik, tudi precej pesimističen. »Rekel je, da ne verjame, da mi bo uspelo. In zato sem še bolj vesel, da je danes tukaj z nami Jasna (Francetova žena, op. a.), da je lahko priča temu dogodku.«

Namesto svečanega prereza traku so odprtje kipa stanovalci bloka in vsi, ki so pri tem pomagali, obeležili s skupinsko fotografijo. FOTO: Aleksander Brudar

Libnik, glavni pobudnik vrnitve kipa, nam je po slavnostnem odprtju Sejalca zaupal, da mu ne bi uspelo brez sodelovanja tako sosedov, stroke kot tudi same občine. Stanovalci omenjenega bloka so morali pokriti okoli petino stroškov. In koliko je znašala celotna investicija? Glede tega je bil precej skrivnosten, je pa vsem zbranim in kasneje tudi nam povedal, da je stalo »kot en boljši avto«. Na propad kipa se je februarja 1941 z risbo in posmehljivim verzom tako odzval satirični Toti list: »Kaj to znači, Kralj France, da ti vsa umetnost mre? Lani prvi, letos drugi kip Tvoj že počiva v – trugi«. Libnik na to odgovarja: »Danes, po 85 letih, lahko rečemo, da je bilo to dolgo ležanje v trugi vendarle le začasno. Sejalec se je vrnil domov. Hvala vsem.«