Po beguncih ne bo 
nič več, kot je bilo

LJUBLJANA, DUNAJ – Za vprašanje, ali se bo ob naslednjih volitvah v večini držav članic EU (tudi v Sloveniji, ja) poznala begunska kriza oziroma ali bi ta lahko bistveno vplivala na presojo volivk in volivcev, katere politične stranke kaže podpreti in katerih ne, danes ni mogoče več trditi, da bi si ga bilo še nekoliko preuranjeno postavljati. Spomnimo se rezultata, ki so ga dosegli avstrijski skrajno nacionalistični svobodnjaki na zadnjih deželnih volitvah na Zgornjeavstrijskem. Bilo je prvič, da je FPÖ na katerih koli deželnih volitvah zunaj svoje »pradomovine«, avstrijske Koroške, dobil več kot 30 odstotkov glasov. Begunci so mu padli v naročje dobesedno kot zrele hruške, saj so jih znali nadvse populistično uporabiti v predvolilni kampanji.

Beguncanje volivcev v EU

No, a tudi volivke in volivci na območju avstrijskega glavnega mesta so v nedeljo prvič po začetku begunske krize izbirali (volili) novi mestni svet, ki je hkrati, kot je znano, tudi v vlogi še kako pomembnega deželnega zbora. In rezultat? Dunajskim socialdemokratom (SPÖ), ki skupaj z zavezniki vladajo Dunajčanom že 70 let, se je za zdaj še uspelo obdržati v sedlu, le da jih je tokrat zaradi posledic vseevropske begunske krize podprlo še manj Dunajčanov kot na prejšnjih deželnih volitvah. No, nacionalistični svobodnjaki (FPÖ) resda niso zmagali, so pa, kar je zgovorno, dobili veliko več glasov kot prejšnjič. Četudi bi FPÖ dosegel relativno zmago, še ne bi nujno prevzel oblasti, saj bi se SPÖ skoraj gotovo koalicijsko povezal z Zelenimi in/ali z ljudsko stranko (ÖVP).

Kljub temu pa ni mogoče nečesa prezreti: socialdemokrate je na dunajskih volitvah oktobra 2010 podprlo 44,34 odstotka Dunajčanov, letos le še 39,44 odstotka, svobodnjake je oktobra 2010 podprlo 25,77 odstotka Dunajčanov, tokrat že 32,26 odstotka. Razmeroma pomenljivo je tudi tisto, kar se dogaja z dozdajšnjimi volivci ljudske stranke: če je leta 2010 na Dunaju zanjo glasovalo 13, 99 odstotka volivcev, jo je zdaj podprlo samo še 8,7 odstotka Dunajčanov. Kot da vse več volivcev preprosto ne bi več vedelo, čemu bi sploh še podpirali kandidate ljudske stranke. Pa ne samo to, celo zmagoviti dunajski socialdemokrati so dosegli daleč najslabši volilni rezultat v vsej svoji zgodovini.

Paradoksalno, vendar resnično: morda je za Strachejev FPÖ celo bolje, da v nedeljo na Dunaju (še) ni zmagal. Mogoče pa bo tudi zaradi tega kot izrazito protibegunska stranka laže pometel s konkurenco že na prvih naslednjih parlamentarnih volitvah.

Da Dunaj le ni tako zelo daleč od »Vrhnike« (Ljubljane), sta konec koncev ugotovila že Ivan Cankar oziroma junak Levstikove povesti Martin Krpan, a ne? Je pa tudi res, da si nobena naša parlamentarna politična stranka za zdaj še ne upa skrajno populistično primerjati svojega, domnevno najustreznejšega odnosa do reševanja begunske krize z odnosom svojih političnih tekmic do istega vprašanja. Za zdaj, v tem hipu pa res še ne.