Medvedi nazaj v Zagorju: lovci dvigajo alarm tudi zaradi divjih prašičev (FOTO)

Mineva osem desetletij od ustanovitve in delovanja lovske družine Zagorje. Od leta 1946 kljub menjavam članov in generacij delujejo brez prekinitev. Okroglo obletnico so proslavili na zasavski pohodniški in izletniški točki Klančiše, kjer je tudi njihova koča.

Prireditev so odprli lovski rogisti in praporščaki, med približno 300 zbranimi so se je udeležili tudi zagorski župan Matjaž Švagan, predsednik ZLD Zasavje Tomaž Trotovšek, predsednik OZUL Matija Klopčič in predstavniki lokalnih društev. Zbrane je pozdravil starešina Edvard Čop, ki bo prihodnje leto na čelu družine že 20 let. Spregovoril je o zgodovini organizacije, ki je nastala takoj po drugi svetovni vojni in ki danes šteje 44 članov. »Zavedamo se, da upravljamo naravo in divjad, ki sta last vseh nas, vseh državljank in državljanov. Naše delo se ne začne in ne konča s predpisi. Največ naredimo tiho in stran od oči – s postavljanjem solnic, urejanjem krmnih njiv, vzdrževanjem stez ter skrbjo za živali v mrazu in snegu. Tudi puška je naše orodje za vzdrževanje ravnovesja, a v rokah lovca je uporabljena izključno humano, strokovno in z globokim spoštovanjem do življenja,« je med drugim povedal.

Na proslavi so nastopili pevci Lovskega pevskega zbora in mladi harmonikar Jakob. Po podelitvi odlikovanj najbolj prizadevnim članom so lovci pripravili še presenečenje starešini in se mu z zahvalo priklonili za skoraj dve desetletji nepretrganega vodenja. Za dolgoletno gostoljubje se je lovska družina ob okroglem prazniku zahvalila tudi družini Žerko, ki je že 24 let oskrbnica Lovskega doma na Klančišah.

Preplaval tisto reko

V zadnjih desetih letih so na sedežu družine postorili vrsto stvari. Lovski dom je doživel popolno preobrazbo s prenovo notranjih prostorov, postavili so brunarico, zamenjali čistilno napravo in zgradili najsodobnejšo zbiralnico divjačine. Za velik uspeh si štejejo prizadevanja za ohranitev gamsa v Zasavju. Kar dolgo ga je bilo na zasavskih hribih videti le redko in je skoraj izginil, z večletnim moratorijem so njegovo prisotnost v osrčju Slovenije celo razširili. Opažajo, da se na območje zagorske občine vračajo tudi medvedi, sicer občasno, a vendarle so spet prisotni.

Najzaslužnejši člani so prejeli priznanja.

»Še pred nekaj desetletji je bila prisotnost velikih zveri v Zagorju domala neznana ali omejena na izjemno redke, naključne pojave prehodnih osebkov. V preteklosti, ko so bile gozdne površine drugačne, človeški pritisk pa precej drugače usmerjen, so medvedi s tega prostora domala izumrli oziroma jih dolga desetletja ni bilo stalno prisotnih. V zadnjih letih se zaradi pritožb na odločbo o odstrelu odvzem medveda ni izvajal ali pa je bil zelo omejen, kar je pripeljalo do tega, da se je populacija medveda močno povečala. Zaradi omejenega življenjskega habitata in preštevilčnosti medvedov se ta širi zunaj območij, kjer normalno živi. To pelje do tega, da ga je vse pogosteje opaziti tudi na območjih čez Savo. V zadnjem času je bil opažen tako na območju Žvarulj pri Mlinšah, na območju LD Šentlambert in celo v Zagorju na območju Zgornjega Jesenovega. Na desnem bregu Save, kjer ima v občini Zagorje ob Savi lovišče LD Podkum, pa je redno prisoten in so v preteklosti že izvedli tudi odvzem,« je povedal lovski čuvaj Domen Pociecha.

Za šakala le prehod

Občina Zagorje ob Savi pa se zaradi razgibane narave in prepletanja gozdov ter kmetijskih površin spopada še z drugimi izzivi. Čeprav se na področju velikih zveri poleg medveda vse bolj govori tudi o šakalu, pa največ vsakodnevnih preglavic povzročajo druge vrstne skupine divjadi.

»Vse več škode na kmetijskih površinah povzroča divji prašič. Zaradi ugodnih vplivov okolja in obilja hrane se je njegova populacija močno povečala, kar se kaže v tem, da se je odvzem divjega prašiča v zadnjih letih močno povečal pri vseh lovskih družinah v občini. Hkrati so v veljavi tudi strogi ukrepi za preprečevanje afriške prašičje kuge,« je dodal Pociecha. Zgodba s šakalom, ki so ga opazili letos tudi že občani sosednjih Trbovelj, je v marsičem podobna zgodbi o medvedih, a ker šakalu zelo hribovit teren ne ustreza najbolj, je Občina Zagorje zanj večinoma prehoden prostor. Kljub temu šakal ni več povsem neznan gost, uradno je bil odvzet že v letu 2021 na območju LD Štentlambert.