Po dobrih šestih letih ujeli roparja sefov banke SKB

LJUBLJANA – Po dobrih šestih letih od največjega ropa v zgodovini samostojne Slovenije, ko so roparji leta 2005 v noči na 1. november sedem ur praznili trezorje banke SKB v središču Ljubljane, je policija aretirala dva osumljenca. Po naših zanesljivih informacijah so jima bili kriminalisti že nekaj časa na sledi, vendar so z aretacijo čakali, dokler se eden izmed njiju ni vrnil iz Srbije. Policisti so z informacijami zelo skopi in niso hoteli potrditi, ali je bil aretirani tuji državljan. Naši novinarski kolegi iz časnika Blic so nam povedali, da so srbski policisti s slovenskimi kolegi v zadnjih šestih mesecih sodelovali pri preiskovanju ropov pošt in zlatarn. Ni pa znano, ali je bila katera izmed oseb, ki so jih preiskovali v zvezi s temi dejanji, povezana tudi z SKB-banko.

Slovenski policisti so enega osumljenca po naših informacijah aretirali v Ljubljani. Več različnih virov pa nam je potrdilo, da so drugega prijeli na novomeškem letališču Prečna. Po neuradnih informacijah gre za Dejana Vidmarja, ki se je na letališču uril za športnega pilota. Ko je ob koncu ure letenja pristal, so območje obkolili policisti in kriminalisti ter mu okoli poldneva odvzeli prostost. Vidmar, ki naj bi bil doma iz Ljubljane oziroma okolice, je star med 30 in 40 leti. Eden od obeh aretiranih naj bi bil varnostnik v zasebni agenciji, ki je varovala prostore trezorja Aurum banke SKB na Bavarskem dvoru.

Kriminalistična akcija s tem še ni končana, saj policija meni, da je sodelovalo več drugih ljudi. Pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi Marjan Fank je v kratki izjavi za javnost povedal, da še vedno opravljajo hišne preiskave, medtem ko zaslišanje obeh osumljencev še poteka. V roku 48 ur ju mora policija privesti pred preiskovalnega sodnika, ta pa bo odločal o njuni nadaljnji usodi.

Fank, ki na novinarska vprašanja ni odgovarjal, je še povedal, da so v preiskavi sodelovali z varnostnimi organi več držav. Podrobnejše informacije bo policija predstavila na novinarski konferenci, ki bo predvidoma v ponedeljek.

Sedem ur praznili sefe

Leta 2005 so v noči na 1. november, ko se je večina državljanov že pripravljala, da bo na grobovih počastila spomin na svoje bližnje, trije neznanci izvedli »rop stoletja«, kot so ga pozneje poimenovali. Ker so dobro izkoristili vse šibke točke varovanja, so se pojavljali namigi, da so imeli tudi notranjega sostorilca. V vsakem primeru je bilo do zdaj znano, da sta se dva izmed trojice roparjev sredi noči z dostavnim vozilom pripeljala do banke, ki ima sedež na Bavarskem dvoru. Z vstopno kodo, ki sta jo vtipkala, sta brez težav stopila v notranjost. S strelnim avtomatskim orožjem v rokah sta onesposobila dva varnostnika zasebne agencije PCA. Nato sta še dvakrat vtipkala kodo za vstop do sefov, in ko so se jima odprla vrata do trezorjev, se jima je pridružil še tretji član dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe.

Trojica je natančno vedela, kaj iskati, saj je z varilnim aparatom pa tudi z drugim strojnim orodjem odpirala točno določene trezorje, ne vseh po vrsti. Vsega skupaj so jih izropali 427. Odpiranje trezorjev in pobiranje vrednih stvari ter dokumentov je trojica nato nadaljevala kar naslednjih sedem ur, dokler ni z dvema voziloma zapustila prizorišča okoli šeste ure zjutraj. Eden izmed avtomobilov je bilo dostavno vozilo fiat fiorino, hkrati pa so nepridipravi vzeli še avto kia sephia, ki je pripadal enemu izmed onesposobljenih varnostnikov. V zgodnjih jutranjih urah so kot kafra izginili neznano kam.

Dolgoletna preiskava

Preiskava je trajala vse od takrat in vmes je bilo videti, kot da se ni premaknila z mrtve točke. Policija je namreč vmes zainteresirani javnosti pošiljala enaka uradna sporočila. Vsa so govorila o tem, da poteka intenzivna preiskava, da kriminalisti izvajajo različne operativne naloge z namenom, da bi prijeli storilce kaznivega dejanja. Tudi tožilstvo je zgolj odgovarjalo, da usmerjajo in koordinirajo delo kriminalistov. Kot se je izkazalo, so storilce posnele varnostne kamere, ki so nameščene v okolici banke, a so bili posnetki zaradi izjemno slabe kakovosti neuporabni. Kamere naj bi celo posnele vseh sedem ur drznega ropa, a so prebrisani kriminalci, preden so pobegnili, iz kontrolne varnostne sobe vzeli disk in ga uničili. Končni rezultat pregleda varnostnega sistema je bil zgolj ta, da je policiji uspelo sestaviti nekakšen približek fotorobota enega izmed trojice roparjev.

Policija si ni mogla pomagati niti z ostanki obeh avtomobilov, s katerima so jo pobrisali storilci. Fiata fiorina so našli v kamnolomu na Orlah, vendar so ga kriminalci prej zažgali, da se na njem ne bi našli prstni odtisi ali kakšen drug zanje obremenjujoč dokazni material. Črno kio sephio pa so našli pod avtocestnim nadvozom na Dolenjski cesti. Prav zato se je pojavila domneva, da so ta avtomobil storilci pustili zanalašč, da bi zavedli policijo, v katero smer so pobegnili skupaj s plenom.

Koliko so odnesli in katere zaupne dokumente politikov, ki uporabljajo trezorje SKB, ni bilo nikoli razkrito javnosti. Zagotovo pa izplen ni bil zanemarljiv. Kljub temu je banka, da bi ohranila dobro ime, večini oškodovancev povrnila škodo, razen tistim, ki se niso nikoli oglasili in prijavili, koliko jim je bilo ukradeno. Ve se le, da so odnesli kar precej zlatnine, denar v različnih valutah, vrednostne papirje in verjetno tudi zaupne dokumente, ki bi jih lahko uporabili kot sredstvo za izsiljevanje. Tudi zato se je ugibalo, da je bil rop naročen in da ga niso izvedli zgolj zaradi denarja, temveč tudi spornih papirjev. Po dejanju so krožile različne informacije. Nekatere so govorile o tem, da so si nepridipravi nagrabili nekaj milijonov evrov, druge pa so omenjale vrtoglave vsote, o katerih se navadnim državljanom niti ne sanja.

Varnostne šlamparije

Sčasoma so pricurljale tudi informacije o tem, da je bilo varovanje, milo rečeno, neustrezno. Inšpektorat za notranje zadeve je po ropu izvedel izredni inšpekcijski nadzor nad podjetjem PCA in ugotovil, da je bilo to brez ustrezne licence in brez ustrezno usposobljenega kadra. Prav varnostne šlamparije naj bi kriminalni trojici izdatno pomagale pri drznem podvigu. Med drugim je skoraj neverjeten podatek, da nihče ni ničesar opazil polnih sedem ur in da so policijo poklicali šele, ko je bilo vsega že zdavnaj konec. Da z varovanjem trezorjev nekaj ni bilo v redu, potrjuje tudi domneva, da so bili storilci opremljeni z natančnim seznamom lastnikov trezorjev in z njihovo vsebino. Drugače si ni moč predstavljati, da so odpirali zgolj tiste trezorje, ki so bili polni dragocenosti in denarja, tiste z manj denarja in dragocenosti pa so pustili pri miru. Še huje je, da sistem varovanja sploh ni predvidel zunanje komunikacije. Varnostniki torej niso mogli zgolj pritisniti gumba in alarmirati svojih kolegov oziroma policije. Še najhujša napaka pa se je pokazala v tem, da sta bila oba onesposobljena varnostnika v istem prostoru, zaradi česar so ju brez težav obvladali. Čeprav bi eden izmed njiju v času dogajanja moral biti na obhodu, sta se oba grela v isti sobici. Nekateri so zato bili prepričani, da je preveč naključij, da bi se ta res lahko zgodila. Tudi zato so se pojavili namigi o notranjem sostorilcu.

Kljub temu da je rop nemudoma na noge vrgel skoraj celotno slovensko policijo, ki je storilce iskala iz zraka, na mejnih prehodih in po vseh drugih možnih kanalih, se vrsto let ni zgodilo nič. Medtem pa so se pojavljali namigi, da imajo nekateri ljudje prave informacije. Med drugim se je ugibalo, ali ni z dejanjem povezan leta 2007 na frankfurtskem letališču aretirani 42-letni srbski državljan Andrija Drašković, ki naj bi bil eden izmed vplivnih mafijskih vodij z lovkami tudi v Sloveniji. Sredi poletja 2006 naj bi se vodja posebne skupine kriminalistov v Zagrebu na Hrvaškem sestal z nekaterimi informatorji, ki naj bi za denar ponujali prave podatke o storilcih. Vendar naj bi informator postavljal nemogoče pogoje, zato iz te moke ni bilo kruha. Zato se je s srbskim informatorjem istega leta v Zagrebu sestal tudi naš novinar. Razkrili so mu, da je plen SKB shranjen po balkanskih državah, in omenjali nekatera imena. Informator je celo izjavil: »Strpajte me v zapor za toliko časa, dokler ne preverite informacij, nato mi izplačajte nagrado ter omogočite spremembo identitete in selitev v tujino.«

Kljub temu da je bilo videti, kot da policija tava v temi, je vendarle ves čas aktivno iskala sledi in dokaze za storilci največjega tovrstnega podviga pri nas. Očitno je dolgoletna preiskava obrodila sadove in zdaj imamo dva izmed treh kriminalcev že za zapahi.