Po dvanajstih letih le dočakali nov most v Mršeči vasi

Nov betonski most v Mršeči vasi so poimenovali po izumitelju in gozdarskem inženirju Josefu Resslu, ker je pred več kot dvema stoletjema nekaj časa živel in delal tudi na Dolenjskem ter na reki Krki preizkušal svoj največji izum – ladijski vijak. Izdelal naj bi ga v samostanski kovačnici v Kartuziji Pleterje med letoma 1817 in 1820.

Nekdanji leseni most, ki je ljudi na obeh bregovih Krke povezoval in združeval več desetletij, je usodno načel zob časa ob stoletnih poplavah septembra 2010, ko se je vanj zagozdilo podrto drevo in poškodovalo enega od 24 nosilnih stebrov, njegovo stanje so še poslabšale visoke vode v letih 2011 in 2012 ter naplavine. Ker po mnenju stroke leseni most ni bil več varen, so ga februarja 2014 zaprli. Tako so morali dobrega pol leta domačini iz Mršeče vasi, Čistega brega, Zameškega, Ostroga, Šentjakoba, Hrvaškega Broda in Čučje Mlake, če so hoteli na svoja polja čez Krko ali pa v bližnji Šentjernej, »okrog riti v žep« in samo z eno vožnjo namesto nekaj sto metrov narediti 10 kilometrov in več.

Potem je na pomoč priskočila vojska z montažnim mostom, občina pa je začela voditi projekt gradnje novega betonskega mostu. Postavila se je dilema, kaj je bolje: dražji sodoben in trden betonski most ali cenejši lesen, ki ohranja kulturno dediščino in se gotovo bolj zliva z naravo ter zahteva pogostejše vzdrževanje. Večji delež domačinov je bil za betonskega, nasprotniki pa so ustanovili Civilno iniciativo za ohranitev lesenega mostu. Leta 1992 je bil namreč most v Mršeči vasi razglašen celo za kulturni spomenik lokalnega pomena, saj je šlo za enega redkih še popolnoma ohranjenih tovrstnih objektov na območju Dolenjske. V naslednjih letih denarja za nov most ni bilo, nadomestni pa je moral še kar služiti svojemu namenu. Ko je župansko krmilo prevzel zdajšnji župan Jože Simončič, je bila celo ideja o jeklenem mostu brez podpornikov v reki Krki, kar se je izkazalo za zelo drago izvedbo, zato so občinski svetniki sprejeli sklep, da bo most betonski.

Projekte zanj so izdelali v inženirskem biroju Ponting, most pa zgradili delavci CGP Novo mesto.»Naj bo to most prijateljstva, ki bo gradil enotno lokalno skupnost, sožitje in sodelovanje,« je ob nedavnem odprtju dejal župan Simončič. Občino je most skupaj z vso infrastrukturo stal tri milijone evrov. Po besedah predsednika uprave novomeškega CGP Martina Gosence je most dolg 78 metrov, širok 10 metrov, v njem je 1200 kubikov betona, stoji pa na štirih betonskih podpornikih. Temelji so sedem metrov pod rečno gladino.

Odgovorni projektant Jernej Maher iz inženirskega biroja Ponting je poudaril, da bo ta most v zgodovini njihovega biroja zasedal posebno mesto, čeprav sicer sodelujejo pri večjih in medijsko bolj izpostavljenih projektih. Razlog tiči v izjemnem okolju reke Krke: »Morda se domačini tega ne zavedate povsem, a za nas, ki prihajamo od drugod, je to okolje naravnost čarobno. Že pri načrtovanju smo zato poleg varnosti in zahtev soglasodajalcev težili k temu, da objekt kar najbolj zlijemo z naravo. Hkrati smo mu želeli vdihniti lokalni pečat. Zato smo izbrali nekoliko drugačno, edinstveno zasnovo z ograjo, ki odstopa od tipičnih rešitev.«

Nov most zaenkrat ni namenjen tovornemu prometu. Pa ne zato, ker ne bi bil dovolj močan, pač pa zato, da ne bi težak tranzitni promet obremenjeval lokalnih cest in vasi.