Po gozdu tretji v Evropi, po lesarstvu na repu

LJUBLJANA – Slovenija je tretja najbolj gozdnata država Evrope. Po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je kar 58,5 odstotka slovenskega ozemlja poraščenega z gozdom, kar pomeni, da je to naše največje bogastvo. Kljub temu se zdi, da ga ne znamo izkoristiti. Posekamo pol manj, kot bi po gozdnogospodarskih načrtih lahko, tesarji, mizarji, krovci pa spadajo med deficitarne poklice, v srednjo lesarsko šolo se vpisujejo le še redki. »Denar leži na tleh, pa ga mularija ne pobere,« se mi je pritožil priletni krovec koščenega obraza.

Med 50 in 60 odstotki

Po statističnih podatkih zavoda za gozdove se je zaraščanje z gozdom na območju današnje Slovenije ustavilo. Leta 2010 je bila poraščenost z gozdom tako za sicer pičlih 935 hektarjev manjša od tiste v letu 2009. Kot je poudaril tiskovni predstavnik zavoda za gozdove Damjan Oražem, je to prvo zmanjšanje tovrstne površine v Sloveniji od davnega leta 1875, ko je gozd poraščal 36,4 odstotka današnjega območja Slovenije. Leta 2010 je zaraščal 58,5 odstotka površine Slovenije oziroma rasel na 1,185.169 hektarjih. Zmanjšanje zaraščenosti je po mnenju strokovnjakov zanemarljivo, saj je gozda manj predvsem na račun gradnje avtocest, blokovskih naselij in obrtnih con v nižinah, medtem ko se kmetijska zemlja, zlasti više ležeči in strmi travniki ter pašniki, še naprej intenzivno zarašča. Po analizi, ki so jo opravili na zavodu za gozdove, se je začel vozel razpletati, zato bo poraščenost z gozdom nihala med 50 in 60 odstotki. Kaj pomeni eno in kaj drugo?

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Posledica sta sekanje gozdov in prodaja hlodovine za male denarje Avstrijcem, kjer država lesnim podjetjem podeljuje subvencije.