Zračni ščit za Slovenijo: 854-milijonska naložba v raketne sisteme, drone in operativne centre do leta 2030

Slovenska vojska je skoraj deset let čakala na resnejšo modernizacijo, zdaj pa se je slika očitno obrnila. Na Ministrstvu za obrambo so za Slovenske novice povedali, da država šele zadnja tri leta občutno povečuje izdatke za opremo in posodobitve. Številke so zgovorne: v desetih letih je šlo za modernizacijo in infrastrukturo 1,14 milijarde evrov, pri čemer je bilo od leta 2022 porabljenih kar 938 milijonov. Prav v tem času Slovenija po navedbah ministrstva izpolnjuje tudi Natovo pravilo, da mora za investicije v glavno opremo nameniti več kot 20 odstotkov obrambnih izdatkov.

In kam gre denar? Ne le v »velike igrače«, ampak tudi v tisto, česar javnost pogosto sploh ne vidi. Po podatkih ministrstva tečejo projekti od kopenskega sistema zračne obrambe in artilerije do pehotne oborožitve, večnamenskih vojaških helikopterjev ter nadgradenj (med drugim helikopterjev Cougar) in vojaške ladje Triglav. Del opreme je že v uporabi – denimo taktična transportna letala ter lahka oklepna vozila 4x4 –, hkrati pa potekajo projekti za bojna kolesna vozila srednjih sil, taktična tovorna vozila ter radijske in druge komunikacijske naprave za oklepna vozila. Velik zalogaj predstavljajo tudi posodobitve vojaške infrastrukture: obnavljajo vojašnice, vlagajo v sisteme in opremo letalske baze Cerklje ob Krki, gradijo projekte za kibernetsko obrambo ter razvijajo zmogljivosti, kot so situacijski centri in nacionalni zdravstveni center za izredne razmere. Vmes tečejo še nakupi inženirske mehanizacije – tiste »težke železnine«, brez katere je vojska v praksi hitro nemočna, ko pride do naravnih nesreč.

FOTO: Blaž Samec

Boxer: konec zgodbe, na mizi novih 106 oklepnikov

Najbolj politično nabita zgodba zadnjih let ostajajo oklepniki. Vlada je septembra 2022 sprejela odločitev o umiku iz programa Boxer, nato pa so se začeli postopki izstopa iz mednarodnega projekta v okviru OCCAR. Po navedbah ministrstva je bil izstop dokončno potrjen 10. februarja 2025, ko je Slovenija s podpisom končnega dogovora o poravnavi uradno prekinila sodelovanje z dobaviteljem Artec GmbH. Z drugimi besedami: Boxer je zaprto poglavje. Namesto tega zdaj na ministrstvu vodijo postopek za nakup 106 bojnih kolesnih vozil 8x8, pri čemer poudarjajo, da bodo pred podpisom pogodbe o ključnih elementih seznanili vlado in javnost.

Med najdražjimi projekti izstopa modernizacija zračne obrambe. Projekt kopenskega sistema zračne obrambe, ki vključuje operativne centre ter sisteme srednjega, kratkega in zelo kratkega dosega, je v načrtih ovrednoten na 854 milijonov evrov in naj bi trajal do leta 2030. Ministrstvo dodaja, da so pogodbe za sisteme srednjega dosega že sklenjene, prav tako za del zmogljivosti zelo kratkega dosega, obenem pa potekajo razvojni projekti za zaznavanje in obrambo pred brezpilotniki, v katere vključujejo tudi domačo obrambno industrijo. Po njihovih navedbah v zadnjih desetih letih projektov modernizacije zračne obrambe niso opuščali, so pa iz uporabe umaknili posamezne stare sisteme.

FOTO: Vidic Leon

Javnega pregleda ne bo: investicije ostajajo v dokumentih

Ko pride na vrsto vprašanje Natovih standardov, ministrstvo ostaja previdno: zagotavljajo, da pri načrtovanju opreme upoštevajo Nato standarde in povezljivost, podrobnih tehničnih specifikacij pa ne razkrivajo, ker niso javne. Prav tako ne načrtujejo javnega registra vojaških investicij – pravijo, da o ključnih projektih javnost redno obveščajo, podrobnosti pa ostajajo v uradnih dokumentih.

Po letih zatišja se je torej modernizacija premaknila z mrtve točke. Denar se je sprostil, projekti so v teku, pogodbe pri nekaterih že stojijo. Zdaj pa se odpira vprašanje, na katero bomo dobili odgovor predvsem v praksi – na poligonih, v enotah in pri realnih nalogah: koliko od tega bo pravočasno in dejansko okrepilo vojsko, ter koliko bo obstalo v postopkih in papirjih?