SPLOŠNA PLOVBA PORTOROŽ

Po likvidaciji ladjarja ostaja le pomorska dediščina

Sodišče sprejelo sklep o izbrisu Splošne plovbe Portorož iz sodnega registra. Bojijo se, kaj bo zdaj z bogatimi muzejskimi eksponati in likovnimi deli.
Ciminjera (dimnik) z zaščitnim znakom portoroškega ladjarja FOTO: Boris Šuligoj

Ciminjera (dimnik) z zaščitnim znakom portoroškega ladjarja FOTO: Boris Šuligoj

Kip Pan Stojana Batiča iz leta 1967 pred poslovno stavbo Splošne plovbe Portorož FOTO: Blaž Samec

Kip Pan Stojana Batiča iz leta 1967 pred poslovno stavbo Splošne plovbe Portorož FOTO: Blaž Samec

Poslovna hiša Splošne plovbe FOTO: Leon Vidic

Poslovna hiša Splošne plovbe FOTO: Leon Vidic

Muzejska svetnica Duška Žitko iz Pomorskega muzeja Piran z modelom ladje Splošne plovbe FOTO: Blaž Samec

Muzejska svetnica Duška Žitko iz Pomorskega muzeja Piran z modelom ladje Splošne plovbe FOTO: Blaž Samec

Ciminjera (dimnik) z zaščitnim znakom portoroškega ladjarja FOTO: Boris Šuligoj
Kip Pan Stojana Batiča iz leta 1967 pred poslovno stavbo Splošne plovbe Portorož FOTO: Blaž Samec
Poslovna hiša Splošne plovbe FOTO: Leon Vidic
Muzejska svetnica Duška Žitko iz Pomorskega muzeja Piran z modelom ladje Splošne plovbe FOTO: Blaž Samec
 3. 11. 2026 | 11:10
8:38

Koprsko sodišče je pred dnevi sprejelo sklep o likvidaciji Splošne plovbe Portorož in o izbrisu ladjarja iz sodnega registra. Končala se je zgodba enega od temeljev slovenskega pomorstva. Sloveniji je ostala zgolj dediščina, bogata umetniška in muzejska zbirka ladjarja, ki jo je njen lastnik, nemški ladjar Peter Döhle, s posebno pogodbo podaril Pomorskemu muzeju Piran. Vendar pod pogojem, da v šestih letih poskrbi za ustrezno predstavitev zbirke v piranski občini. Piranska občina doslej ni našla prostora, čeprav bi bila ravno palača Trevisini idealna rešitev.

Ali je Slovenija sploh še pomorska država, se po ladjarjevi likvidaciji sprašujejo mnogi razočarani nad državnim mačehovskim nerazumevanjem pomorstva. Predstavniki države so Splošno plovbo prodali nemškemu lastniku v dveh delih, oba v času vlad Janeza Janše, čeprav si ni nihče zares želel, da bi država prodala še zadnji kontrolni delež lastništva. Podjetju so usodni udarec poleg dolge pomorske krize na svetovnem trgu leta 2018 zadali poslanci državnega zbora z (ne)razumevanjem davka na tonažo. Zadnjo ladjo so prodali leta 2020, lani pa je nemški ladjar napovedal zaprtje portoroškega podjetja.

»Decembra 2025 je Jochen Döhle s Pomorskim muzejem Piran podpisal darilno pogodbo in nam zapustil vso pomorsko dediščino in vsa umetniška dela, ker je razumel, kako pomembna je ta zapuščina za Slovenijo, ker je razumel, da je muzej skupaj s Splošno plovbo dobro skrbel za pomorsko in umetniško dediščino ladjarja,« je povedala muzejska svetnica Duška Žitko, ki že 40 let strokovno skrbi za muzejsko in likovno zbirko Splošne plovbe. »Darilna pogodba nas obvezuje, da v šestih letih poskrbimo za postavitev stalne zbirke v Občini Piran. Zdaj je minilo že skoraj celo leto, ostaja nam samo še pet let časa in ne znam si predstavljati, kaj se bo zgodilo z zbirko, če je v tem času za stalno ne postavimo in odpremo za javnost. Občini in državi smo večkrat izrazili pričakovanje, da bi bila za to postavitev idealna piranska palača Trevisini, ki je bila dolga leta internat, torej dom mladih pomorščakov.

V njej so stanovali mnogi naši znani pomorščaki, tudi Boris Cavazza, Jože Utenkar in drugi. Palača je bila prenovljena za kulturne in izobraževalne namene. V njej bi bili primerni prostori za zbirko, hkrati bi dopuščali še katero drugo vzgojno-izobraževalno ali umetniško in kulturno dejavnost. Zato nas je novica, da je občina soglašala s prodajo stavbe zasebnikom, ki so načrtovali ureditev apartmajev, neprijetno presenetila. Občina namreč plačuje najemnino za prostore, v katerih imamo zdaj spravljeno vso zbirko. Slišati je, da poskuša urediti prostore za depoje, toda nihče nam doslej ni povedal, kam naj bi umestili postavitev podarjene zbirke,« je povedala Duška Žitko.

Poslovna hiša Splošne plovbe FOTO: Leon Vidic
Poslovna hiša Splošne plovbe FOTO: Leon Vidic

Od Božidarja Jakca do Mojce Smerdu

Pomorski muzej je pred štirimi leti izdal obsežen katalog bogate likovne in muzejske zbirke Splošne plovbe Portorož Iztrgano pozabi, ki ga je uredila Duška Žitko in je dragocen dokaz moči in uspehov slovenskega pomorstva, ki se je kazala tudi v ladjarjevem subtilnem odnosu do kulture. Pomorski muzej si prizadeva, da bi to zbirko država razglasila za zbirko nacionalnega pomena, saj takšne ni imelo nobeno ladjarsko podjetje iz nekdanje Jugoslavije, niti v svetu ni ravno veliko ladjarjev s podobnim bogastvom.

Nekdanji pomorščak in nekdanji član uprave Splošne plovbe Jože Utenkar je pojasnil, da so zbirko dopolnjevali s strokovno pomočjo piranskega pomorskega muzeja kot tudi Obalnih galerij Piran, za strokovno pomoč so angažirali celo umetnostnega kritika in kustosa obalnih galerij Andreja Medveda. »Za vsako ladjo, ki smo jo kupili, smo naročili enega ali več ladijskih modelov, poleg tega tudi po več umetniških in likovnih del, obvezno še sliko mesta, gore ali pokrajine, po kateri je bila poimenovana. Slovenski ladjar je imel po svetu na vseh celinah več deset predstavništev, ki so jim tudi namenili umetniška dela. Splošno plovbo smo hoteli prikazati kot Slovenijo v malem in povezanost naše države s svetom,« je povedal Utenkar. Tudi Duška Žitko se spominja, da so celo v ameriških medijih ladje portoroškega ladjarja opisali kot »plavajoče galerije«.

V katalogu so popisani vsi eksponati. V zbirki so likovna dela Božidarja Jakca, kipi Stojana Batiča, ki je za ciklus del na slovenskih ladjah dobil celo Prešernovo nagrado, Lojzeta Spacala, Maksima Sedeja, Hermana Pečariča, Mihe Maleša, Silvestra Komela, Mire Ličen, Zvesta Apollonia, Bogdana Borčiča, Jureta Cihlařja, Jožeta Ciuhe, Kostje Gatnika, Hermana Gvardjančiča, Borisa Jesiha, Tomaža Kržišnika, Vladimirja Makuca, Živka Marušiča, Franca Miheliča, Nikolaja Omerse, Janeza Pirnata, Janeza Lenassija, Jožeta Pohlena, Mojce Smerdu, Biljane Unkovske, Luja Vodopivca, Urške Mazej, Aleša Sedmaka in še veliko drugih. Gre za izjemno zbirko sodobne umetnosti s pomorsko noto. Muzejska zbirka obsega še več deset modelov ladij Splošne plovbe, številne predmete z njih (luči, zvonce, krmila, sekstante, barometre, škripce, rešilne pasove, sidra), številna darila z vsega sveta (afriške maske, indijansko perjanico, kipce, keramiko, slike tujih avtorjev), darila vseh botrov ladij ... To je zbirka več sto predmetov in likovnih del, tako tistih s predstavništev, skoraj vseh (ne vseh!) s prodanih ladij in iz poslovne stavbe v Portorožu, za katero je Andrej Medved izbral dela 36 slovenskih akademskih slikarjev.

Muzejska svetnica Duška Žitko iz Pomorskega muzeja Piran z modelom ladje Splošne plovbe FOTO: Blaž Samec
Muzejska svetnica Duška Žitko iz Pomorskega muzeja Piran z modelom ladje Splošne plovbe FOTO: Blaž Samec

Župana Občine Piran Andreja Koreniko smo vprašali, ali imajo na občini načrt, kako ohraniti in predstaviti zbirko te pomorske dediščine, ali so že odločili, kje in kako bi jo lahko postavili. Iz njegovega kabineta so odgovorili, da se zavedajo pomena zbirke za kulturno in zgodovinsko zavest Slovenije kot pomorske države, da bosta morala občina in pomorski muzej tesno sodelovati pri zagotovitvi prezentacije zbirke javnosti, in izrazili upanje, da bo njen pomen prepoznalo tudi ministrstvo za kulturo. Rešitve še nimajo.

Z ministrstva za kulturo so nam odgovorili, da Pomorski muzej Sergej Mašera Piran načrtuje rešitev za dolgoročno stalno postavitev zbirke, ki jo trenutno podrobneje dokumentira in proučuje. »Prihodnje aktivnosti za prenos predmetov v depoje in stalno postavitev bo muzej vključil v program dela in finančni načrt za leti 2027 in 2028. Ministrstvo za kulturo in muzej sta v stalnem dialogu glede tega projekta.«

Duška Žitko je pojasnila, da načrta prostorske rešitve še ni in da se tudi pri tem delu pomorske dediščine znova kaže neprimeren odnos Slovenije do pomorstva. Slovenija je tik pred osamosvojitvijo sprejela deklaracijo o svoji pomorski naravnanosti, kasneje pa je vse bolj ostajala le pri besedah in zapravila to izredno okno v svet, čeprav je bil slovenski ladjar najuspešnejši od vseh v Jugoslaviji. »Naša edina zahteva, želja in dolžnost je, da bogato dediščino predstavimo javnosti in da ne pozabimo posebne pomorske zgodbe. Bojim se, da se odgovorni danes ne zavedajo vrednosti likvidiranega pomorskega podjetja in ne zapuščine, ki jo je ustvarila Splošna plovba. Že prvi direktor muzeja Miroslav Pahor je rekel: Narod brez plovbe je kot ptica brez kril. Kot celota je ta zbirka upravičena do posebne zakonske zaščite in ohranitve v vsej svoji pričevalnosti zaradi svoje posebne vrednosti in pomena za slovensko kulturo in našo pomorsko zgodovino. Zato bi morala biti čim prej uvrščena med zbirke premične kulturne dediščine Slovenije, tudi s stalno razstavo, predstavljeno javnosti,« je opozorila Duška Žitko.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
ZNANOST
Promo
MREŽA
ENERGETIKA
Promo
PRIHODKI
Promo
GLASBA
Promo
VARNOST PODATKOV
Promo
ODLOČITVE
Promo
SETEV
Promo
PLATFORMA
Promo
ONKOLOGIJA
Promo
POLNOLETNOST