Po poklicu je Jože Kramberger zidar, obenem pa izvrsten slikarski samouk (FOTO)

Cerkev sv. Frančiška Ksaverija je župnijska cerkev in stoji v Radmirju. Spada med najznamenitejše in najodličnejše, saj njena slava sega daleč prek slovenskih meja. Župnijska cerkev sv. Frančiška je najbolj znana po zakladnici imenitnih daril iz 18. stoletja; v njej so zlato-srebrn kelih cesarice Marije Terezije iz leta 1751, zlat kelih Marije Jožefe iz leta 1763, mašni plašč, darilo cesarice Marije Terezije iz leta 1775, in dva mašna plašča, darilo poljske kraljice Marije Jožefe iz leta 1753, mašni plašč, darilo avstrijske nadvojvodinje Marije Elizabete iz leta 1757, mašni plašč, dar francoskega kralja Ludvika XVI. iz leta 1763, in dragocenosti z nekaterih drugih evropskih dvorov.

Ob cerkvi stoji župnišče z Jožefovo kletjo, kjer so nedavno v obokanih hodnikih uredili Frančiškovo galerijo. Krajani Radmirja so v sodelovanju z župnijskim vodstvom lani obnovili prostore in pripravili temelje za galerijsko dejavnost. Ob upravitelju župnijske skupnosti Pod spečim menihom Ivanu Hrastniku, ki je v nekaj letih z domačini v Radmirju ter skupnostjo Občine Ljubno ob Savinji vzpostavil uspešno in prijetno sodelovanje, so člani Kulturnega društva Radmirje pod vodstvom predsednice Rosane Štiglic organizirali in letos postavili že tretjo razstavo slikarskih del. Prvi je razstavljal naravno motiviko, podzemni svet in detajle predmetov Klemen Volovšek iz Nove Štifte, druga domačinka z Ljubnega Ida Voler, ki že polovico življenja slika zgornjesavinjske domačije in tako ohranja pristnost krajine ter stavbne dediščine.

Tretjo razstavo vseživljenjskega likovnega ustvarjanja pa je prispeval slikar Jože Kramberger iz Mozirja. Ob slovesnem odprtju 28. marca so slikarju in gostom zapeli člani Moškega pevskega zbora Zarja Radmirje, Štigličeva pa je v nagovoru poudarila slikarske vrednote, ki jih je Kramberger v bogati karieri od samouka do nadarjenega profesionalca vnašal v ustvarjalni cikel različnih žanrov, vse od spominov na svoj rojstni milje na Stražah pri Lenartu v Slovenskih goricah (rodil se je 21. aprila 1945). Kasneje je živel v Šaleški in Dravski dolini, z ženo sta našla zdajšnji idilični dom v Mozirju. Pred tem se je srečal s koroškimi slikarji, z mentorjem Karlom Pečkom, hkrati tudi s kolegoma Marijanom Tršarjem in Jožetom Tisnikarjem. Kot zidar iz Šoštanja in samouk likovnega ustvarjanja se je naučil opazovati naravo in ljudi ter posnemati podrobnosti. Slikal je izjemne portrete, cvetje, naravne pejsaže, panorame, živalski svet in kruh. Jože je v svoji skromnosti prepoznavni slikar doma in po svetu. Sodeloval je na 100 uglednih skupinskih razstavah, postavil pa je še 80 samostojnih razstav doma in v tujini.