Je 17-letnica umrla zaradi prehoda za pešce? »Nesreča se ne bi zgodila, če ...« (FOTO)

Mineva en teden od tragične prometne nesreče, ki je pretresla Ljubljano in celotno Slovenijo ter na vedno zaznamovala ogromno življenj. V nesreči je življenje izgubila komaj 17-letna dijakinja ene od ljubljanskih srednjih šol, v katero je na prehodu za pešce trčil mestni avtobus. Kaj natanko se je zgodilo, bo pokazala policijska preiskava, ki še poteka, je pa do zdaj znano, da je dekle na cesto stopila na prehodu za pešce in ob zeleni luči na semaforju za pešce, prav tako je voznik mestnega avtobusa storil vse, kot bi moral, je na torkovi tiskovni konferenci dejal direktor LPP Rok Vihar. Po njegovih besedah, je voznik v križišče pripeljal s hitrostjo 23 km/h, kar je manj od še dovoljenih 30 kilometrov na uro, avtobus menda ni bil prepoln, da bi mu število potnikov omejevalo pogled na cesto, prva tako se mu po Viharjevih besedah ni mudilo in ni bil utrujen. Direktor se je o tem kljub temu, da preiskava še ni zaključena odločil spregovoriti, da bi utišal ugibanja in komentarje, ki se širijo po družabnih omrežjih, z resnico pa menda nimajo prav dosti skupnega. 

Se je pa zdaj oglasil nekdanji minister in profesor na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo Žiga Turk, ki pa krivca za tragedijo ne išče v vozniku mestnega avtobusa niti peški, prepričan je, da se nesreča ne bi zgodila, če bi bil prehod za pešce načrtovan drugače, nekoliko bolj stran od križišča, oziroma ovinka. »Tam so prehode risali nekoč. Da vozniku pešec ne pride izza hrbta, ampak ga vidi pred seboj. Kot so narisani zdaj, mora voznik spremljati, kaj se dogaja za njim, da koga ne povozi,« je na družabnem omrežju zapisal Turk in priložil še skico križišča pod ljubljanskim gradom, kjer se je nesreča zgodila, vanj pa je vrisal tudi po njegovem mnenju boljšo pozicijo prehoda za pešce.

Dodal je, da zakon v Nemčiji denimo ne dovoljuje, da bi bil prehod za pešce zarisan preblizu križajočih se cest: »Prehod za pešce (zebra) naj bi bil običajno postavljen na križiščih približno 3 do 5 metrov od ceste, ki se križa. To služi varnostnim namenom, saj zagotavlja, da vozniki, ki zavijajo, lažje vidijo pešce in da čakajoča vozila ne ovirajo prometa, ki prečka cesto.« Pri nas v Zakonu o cestah podobnih smernic ni zaslediti.

Podobno pobudo podal občan že leta 2023

Da bi bilo treba to spremeniti, je pred tremi leti vladi predlagal občan, ki je v svoji pobudi med drugim zapisal: »Krožišča naj bi bila namenjena povečanju pretočnosti prometa. Vendar pa je to tam, kjer so prehodi za pešce umeščeni neposredno ob izvozu iz krožišča, ravno obratno. V teh primerih morajo biti vozniki pri zavijanju iz krožišča pozorni najprej na pravilno predhodno zvrstitev, če gre za dvo- ali več pasovno križišče ter nato še na pešce oz. kolesarje itd. Smiselna in enostavna rešitev bi bila, da se prehode za pešce zamakne na primer vsaj 50 metrov naprej od izvoza/uvoza v krožišče, morda celo 100 metrov, če to gre.«

Z ministrstva za infrastrukturo so na pobudo sicer odgovorili leto in pol po tem, ko je bila vložena, marca lani so tako zapisali, da je pri načrtovanju prehodov za pešce pomembno predvsem to, da mora biti »voznikom, ki se približujejo prehodu, omogočen jasen pregled nad celotno širino prehoda, da lahko pravočasno upočasnijo ali ustavijo in zagotovijo varen prehod pešcev«, sicer pa določb, ki bi regulirale oddaljenost prehodov od križajočih se cest ali krožišč, nimamo. »Ker je prometna varnost udeležencev cestnega prometa, med katerimi so pešci in kolesarji kot najranljivejši skupini še posebej izpostavljeni, nedvomno prioritetna, stanje na tem področju skupaj s pristojnimi deležniki pozorno spremljamo ter bomo v primeru, če se bo izkazalo, da so določene spremembe na tem področju potrebne, tudi odzvali,« so takrat še odgovorili na omenjenem ministrstvu.