Po vetrolomu na Gorenjskem grozi še lubadar: poškodovanih okoli 50.000 dreves

Vetrolom, ki je konec marca zajel severni del države, je v gozdovih pustil veliko opustošenje. Najhuje je bilo na Gorenjskem, in sicer na območju kranjske Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (OE ZGS), kjer so bili poškodovani praktično vsi gozdovi, še najbolj pa tisti pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem, od Kovorja prek Vetrnega, Golnika, vse do Preddvora in Štefanje gore. Po dosedanjih ocenah je bilo na tem območju poškodovanega več kot 50.000 m³ drevja, to je okoli 50.000 dreves, ekonomsko škodo pa ocenjujejo na več kot tri milijone evrov.

»Drevje je bilo v glavnem polomljeno, nekaj je bilo tudi izruvanega. Večinoma ni šlo za večje strnjene površine, ampak za posamično podrta ali polomljena drevesa ter skupine dreves. Takšna razpršenost bistveno otežuje sanacijo, saj je treba pregledati skoraj vsako parcelo posebej. Vetrolom je udaril v najslabšem možnem času: večina lastnikov je kmetov, ki imajo spomladi že tako največ dela na poljih, hkrati pa jih priganja še nevarnost namnožitve podlubnikov, ki lahko škodo še dodatno poveča. Edina sreča pri tem je bila, da so bila tla suha in jih ni poruvalo iz zemlje toliko, kot bi jih ob mokrih tleh,« pove vodja OE Kranj pri ZGS Martin Umek.

Nevarnost hude namnožitve

Ker so bile najbolj prizadete smreke, teh je bilo kar 90 odstotkov, največja nevarnost šele prihaja, in to v obliki hude razmnožitve smrekovega lubadarja. Zdrave smreke imajo namreč svoje uspešne obrambne mehanizme pred njimi, medtem ko se pod lubjem podrtih in poškodovanih zelo hitro namnožijo njihove ličinke.

»Ta čas je izjemno neugoden za gozdove, saj so lubadarji že začeli izletati in rojiti, kar pomeni, da se bodo ličinke poleti zelo namnožile, če bodo imele na razpolago podrta drevesa. Zato apeliramo na lastnike gozdov, da jih čim prej odstranijo, da ne bo še hujše katastrofe in še večje ekonomske škode za njih same in za biologijo gozdov. Že dve podrti drevesi v gozdu lahko pomenita grožnjo, saj se iz njih razširijo na sosednja drevesa,« razloži Umek.

Breme škode vetroloma bodo lastniki gozdov nosili sami. Prag za povračilo škode, ki ga predvideva zakonodaja, namreč ni bil dosežen, zato finančne pomoči države ne bo. Položaj dodatno otežujejo razmere na trgu lesa, saj so se odkupne cene prav s prvim aprilom še rahlo znižale, tudi zaradi globalnih kriznih razmer in visokih stroškov transporta. Kljub temu na ZGS še enkrat opozarjajo, da se škoda z razširjenjem smrekovega lubadarja samo še povečuje.

Previdnost ne bo odveč

Precejšen del lastnikov gozdov se je sicer že lotil sanacije, še preden so dobili odločbo o sanitarni sečnji, ZGS pa poziva tudi preostale lastnike gozdov, naj dela začnejo, tudi če je še niso prejeli. Posek in izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo morata biti zaključena do konca maja, v višjih oziroma v hladnejših legah pa dva tedna kasneje. Na ZGS poudarjajo, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. V podrtih drevesih so zelo velike napetosti in sile, zaradi katerih se lahko sprožijo, lomijo ali zdrsnejo v vse smeri, še posebno na strmejših terenih. »Gozdni delavci naj bodo zelo previdni pri delu, lastnikom svetujemo, da se sanacije lotijo premišljeno in po potrebi ob pomoči usposobljenih izvajalcev,« opozarja ZGS.

Tudi obiskovalce gozdov opozarjajo, da je gibanje v poškodovanih gozdovih nevarno, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves, ki lahko padejo na njih. Prav tako ZGS prosi obiskovalce, naj v naslednjih mesecih ne puščajo vozil na mestih, ki ovirajo spravilo poškodovanega drevja, na primer ob izteku gozdnih vlak, in tudi, naj se ne približujejo lokacijam, kjer slišijo, da brnijo motorne žage, da ne bi kaj padlo na njih. Vetrolom na Gorenjskem je ponovno pokazal, kako krhko je naravno ravnovesje. Čeprav gozd na prvi pogled še vedno stoji, se v njem sedaj začenja nova bitka, s škodljivci in s časom.