Po viharni nedelji poplave in suša?

LJUBLJANA – Na predvečer ledenih mož je zagrmelo kot v najbolj vročem poletju. Zapihal je močan neurni veter in prinesel nešteto bliskov. Usula se je sodra, ki ji ponekod rečejo tudi sulica ali sulca, običajno smo jo doživeli ob kakšnih junijskih gromih. A maj se je komajda začel, poleg tega klimatologinja Tanja Cegnar opozarja, da smo letos prvo točo doživeli že aprila. Minula viharna nedelja je napovedala neurno leto poplav in suše. Toča je tolkla na Gorenjskem, v Zasavju, na Štajerskem in v osrednji Sloveniji.

Poletna neurja spomladi

Tako kot češnje cvetijo tri tedne prej – robinija, po domače akacija, si je obesila medene cvetove že konec aprila, sicer naj bi cvetela šele v maju –, se tudi poletna neurja pojavljajo vse bolj zgodaj spomladi.

»Poletno vreme se je v zadnjih desetletjih ogrelo za skoraj 2 °C, in tako kot se jesen daljša v zimo, se vegetacija zbudi toliko prej, in neurja se zaradi nenadnih dvigov temperature in vratolomnih ohladitev pojavljajo vse bolj pogosto.«

Tako je tudi val hladnega zraka, ki je v nedeljo zvečer zajel Slovenijo in se ponoči pomikal prek naših krajev, spremljalo kar nekaj močnejših neviht, sunkov vetra in nalivov.

Vremenarji so izmerili količino padavin ob tej vremenski fronti. V Ratečah je padlo 65 mm dežja, na Voglu 90 mm, na Kredarici 59 mm, na Brniku 43, v Ljubljani 31, v Murski Soboti 28, V Celju 34 mm, Biljah in Kočevju 33 mm, v Črnomlju 32 mm, le na Obali ni bilo padavin.

Za to vremensko fronto je značilno, da je val hladnega zraka Slovenijo dosegel od severa in tako so se tudi nad Slovenijo širile padavine, najprej so zajele sever države.

»Temperaturna razlika v zraku pred in za vremensko fronto je bila velika,« poudarja Cegnarjeva. »Na Kredarici se je ob vremenski fronti, denimo, ohladilo za dobrih 7 ° C, v Murski Soboti pa je ob prihodu fronte temperatura v slabi uri padla z 22 °C na 10 °C.

Pol stopinje
 na desetletje

V Sloveniji se je v zadnjih petdesetih letih zlasti na jugovzhodnem delu temperatura dvigovala za več kot 0,5 °C na desetletje. Povprečno leto je danes, kot rečeno, za skoraj 2 °C toplejše kot, denimo, leta 1960.

Letošnja zima je bila med najtoplejšimi in najbolj namočenimi v zadnjih desetletjih. Prizadele so nas poplave in žled, ki je jasen znak nenadnih sprememb temperature.

»Druga posledica podnebnih sprememb so poletne suše, ki jih spremljajo vročinski valovi. Poletne suše so v Sloveniji že kar stalnica zadnjih poletij, v lanskem vročinskem valu pa smo na številnih postajah po Sloveniji namerili

celo nov temperaturni rekord oziroma temperaturo okoli ali celo nad 40 °C,« pojasnjuje Cegnarjeva.

Ledeni možje ohladili dneve

Agrometeorologinja Andreja Sušnik nam je povedala, da svetniki in ledeni možje Pankracij, Bonifacij in Servacij prvotno niso imeli prav nobene povezave s kislim majskim vremenom. Nekako vemo, da je Pankracij, ki goduje 12. maja, zaradi svoje vere umrl pri rosnih 14 letih in tako postal simbol vztrajnosti in nedolžnosti ter zaščitnik cvetja in otrok.

V nasprotju z njim je imel sveti Servacij, goduje danes,13. maja, precej pestro in živahno mladost, pozneje je postal duhovnik in misijonar, po smrti pa njegovega groba bojda nikoli ni pokril sneg, zato se nanj še danes obračamo s prošnjami proti zmrzali in škodljivcem (mišim in podganam). Sveti Servacij velja tudi za priprošnjika za srečo in uspeh.

Tretji, zadnji ledeni mož pa je sveti Bonifacij, ki goduje jutri, 14. maja. Mučeniška smrt ga je doletela med opravljanjem misijonarskega dela na območju sedanje Turčije.

Po končanem obdobju ledenih mož po izročilu nevarnosti za pozebo ni več. A 15. maja goduje sveta Zofija, ki ji mnogi pravijo mokra ali kar uscana Zofka. »Zanjo velja rek: Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni,« razloži Sušnikova in poudarja, da so podnebne spremembe z neurji, točami, poplavami, plazovi in sušami največ škode prizadejale prav kmetijstvu.

Kaj nas čaka?

V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo krajevne plohe. V četrtek bo na zahodu delno jasno, drugod se bo postopno pooblačilo. Popoldne bo v vzhodni polovici Slovenije rahlo deževalo. Oba dneva bo pihal okrepljen severni veter. Sveže bo.

Dolgoročnih napovedi se vremenarji najraje izognejo, toda dejstvo je, da je bila včasih toča zanimivost, hudičev čudež, zato so jo imenovali urnebes, danes jo v poletnih mesecih doživimo vsak teden.

Spremembe podnebja v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih

• Povprečna temperatura zraka se je v obdobju 1961–2011 dvignila za 1,7 °C.

• Najbolj izrazito je ogrevanje zraka poleti.

• Spomladi in poleti je manj padavin, letne padavine so se v zahodni polovici Slovenije zmanjšale do 20 %.

• Izhlapevanje se je povečalo po vsej državi, v nekaterih delih Primorske tudi za več kot 20 %.

• Količina novega snega se je zmanjšala za polovico.

• Višina snežne odeje se je v hribih zmanjšala tudi za polovico.

• Sončnega vremena je več za okoli 10 %, k temu največ prispevata pomlad in poletje.