Po volitvah Simon Maljevac iskreno: Reforme bi se morale začeti že pred 20 leti

Po zaključenih volitvah, ki so premešale karte na slovenskem političnem parketu, se marsikateri vidni obraz poslavlja od poslanskih klopi ali ministrskih položajev. Med njimi je tudi minister Simon Maljevac iz vrst Levice, ki kljub skromnemu številu glasov na osebni ravni, svoj rezultat v lokalnem okolju ocenjuje kot uspeh. V iskrenem pogovoru se je ozrl na pretekli mandat, ki so ga zaznamovali predvsem zahtevni projekti na področju socialnega varstva, in razkril, kakšne vezi so se v tem času spletle v vladnih kuloarjih.

Prejeli ste samo 756 glasov. Ocenjujete, da volivci niso primerno nagradili vašega ministrskega dela?

Sam ocenjujem volilni rezultat kot uspeh, saj smo v volilnem okraju Hrastnik - Trbovlje presegli nacionalno povprečje skupne liste Levice in Vesne.

Vaš glavni projekt je bil dolgotrajna oskrba, ki je bil tudi eden od bolj izpostavljenih podvigov Levice. Zakaj ocenjujete, da na volitvah ni doživel uspeha?

Dolgotrajna oskrba ni bil predvolilni projekt in se ga v Levici nismo lotili zavoljo pridobivanja političnih točk, ampak z vizijo vzpostavljanja dostopnega javnega sistema. Gre za projekt, ki presega eno politično stranko, eno vlado ali en mandat. Vesel sem, da so rezultati že vidni, da so vzpostavljene delujoče vstopne točke, da se izdajajo odločbe, da se izvaja dolgotrajna oskrba na domu in v domovih starejših, predvsem pa sem vesel, da so položnice za oskrbnine nižje.

»Vse reforme, ki smo jih po sili razmer morali hitro izpeljati, bi bili morali začeti že naši predhodniki, kakšnih 20 let pred nami.« FOTO: Leon Vidic/delo

Kaj boste počeli prihodnja 4 leta?

Odgovora na to vprašanje v teh dneh najbrž nima nobeden od politikov. (smeh)

V parlamentu ste preživeli ure in ure. Kateri je tisti trenutek, ki ga ne boste nikoli pozabili?

Najlepši spomini tega mandata bodo najbrž vezani na stiske rok s stanovalci v domovih, še posebej v času nižanja položnic.

S kom iz »nasprotnega tabora« ste v resnici spili največ kav in o čem je tekla beseda?

Največ časa, tudi neformalno, sem gotovo preživel z ministricami in ministri politične sredine iz vrst Svobode in SD. Z nekaterimi smo navkljub kakšnim nestrinjanjem in mojim zagovarjanjem levega stališča uspeli stkati prijateljske vezi. 

Kaj bi svetovali novim poslancem, ki prvič stopajo v parlament? Kakšna je »past«, na katero morajo biti najbolj pozorni?

Če se najprej pošalim, pripravite se na karikature. Z vso resnostjo pa novince na političnem parketu pozovem, naj imajo v viziji predvsem povezovanje. Sovraštva, bullyjev, poudarjanja razlik je že zdaj preveč. Vsak sam lahko odloči, kako se bo zapisal v kroniko slovenske politike: kot povezovalec ali kot motor razdora?

Če bi lahko zavrteli čas nazaj na začetek kampanje, katero stvar bi naredili drugače?

Dobro vem, kaj bi bilo treba in nujno narediti drugače, se pa bojim, da je izven moje moči. Vse reforme, ki smo jih po sili razmer morali hitro izpeljati, bi bili morali začeti že naši predhodniki, kakšnih 20 let pred nami.