Po zvonovih še preplah zaradi knjige

Po razprtijah glede glasnosti zvonov cerkve sv. Urha so v Dolini ob italijansko-slovenski državni meji znova bíli plat zvona. Tokrat zaradi originalne izdaje znamenite knjige Janeza Vajkarda Valvasorja Slava vojvodine Kranjske. Dolinski župniji jo je ob koncu 18. stoletja doniral baron Ivan von Raunach. Vse do leta 2013, ko so kraj prizadele velike poplave in ko je bila tudi najdena, je tam ležala pozabljena. Njeno odkritje je bilo za zavedne zamejce velik dogodek, zato so jo restavrirali in shranili v trezor arhiva dolinske župnije.

Nato pa je 10. februarja letos kot strela z jasnega udarila novica, da je knjiga izginila. Zaskrbljeni Dolinčani so v pismu, ki je bilo naslovljeno na italijanske oziroma zamejske medije ter med drugim tudi na slovenska ministrstva, sporočili, da je dragocena Valvasorjeva knjiga, ki je »srce našega spomina in naše identitete«, izginila s polic župnijskega arhiva. Kje bi lahko bila, ni znal povedati niti župnik Tomaž Kunaver. Kurator župnijskega arhiva Marco Manin je bil nad takšno novico, kot nam je povedal, seveda zelo zaskrbljen. O tem, da pogrešajo knjigo, pa ga ni nihče obvestil. »Po mojem mnenju je položaj resen, novica o izginotju kulturne dediščine je povzročila veliko zaskrbljenosti. Tudi sam sem prejel veliko klicev,« je povedal Manin in dodal, da bi bilo v podobnih okoliščinah najbolj primerno najprej obvestiti pristojne organe, torej policijo in škofijo.

Toda le dan po objavi omenjenega pisma se je knjiga čudežno našla. Skupina vaščanov se je, kot piše v drugem pismu, ki nam ga je uspelo pridobiti, odpravila v župnišče in skupaj z župnikom pregledala župnijski arhiv vključno s trezorjem – v njem je bila tudi knjižna dragocenost. Do trezorja pa, kot so še zapisali, ne farani ne župnik niso imeli dostopa, »ker ključa do pred kratkim ni bilo«. Manin je dejal, da ga navedbe iz pisma presenečajo in jim ne more pritrditi. »Med mojim opravljanjem funkcije arhivista smo vedno delovali v sodelovanju z župnijskimi upravami, tržaško škofijo in Deželnim arhivskim nadzorništvom italijanskega Ministrstva za kulturo. In to z namenom, da bi ta arhiv čim bolje ovrednotili. Leta 2013 ga je poplavilo, Valvasorjevi zbirki je bila pri tem namenjena še posebna pozornost. Predstavljena je bila na več razstavah in ovrednotena ob različnih priložnostih. Tudi ob vnovičnem odprtju arhiva leta 2022, ko je po obnovitvenih delih postal dostopen raziskovalcem,« je sklenil Manin.