Govorili smo z odpuščenim ortopedom dr. Kavčičem: »Čakalne vrste se ne krajšajo z brisanjem ljudi, ampak z delom!« (VIDEO)

Ob obisku dr. Gregorja Kavčiča v zasebni ambulanti v Novem mestu so se povsem spontano oglasili tudi pacienti, ki so želeli deliti svoje izkušnje. Skupni imenovalec vseh je bil enak: dolgotrajno čakanje v javnem sistemu in občutek, da jih nihče ne sliši. »Več kot eno leto sem čakal v Novem mestu. Dr. Kavčič me je rešil, da danes spet hodim,« je povedal eden od pacientov. Druga pacientka je dodala: »Bila sem tik pred tem, da bi šla v dom, ker sem bila nepokretna. Danes hodim. To je kirurg z ogromnim srcem.« Prav očitki o čakalnih vrstah in domnevnem »umetnem podaljševanju« so v zadnjih tednih v središču javne razprave, ki je pripeljala do razrešitve dr. Kavčiča z mesta vodje ortopedskega oddelka v Splošni bolnišnici Novo mesto. V pogovoru je bil dr. Kavčič jasen in neposreden: »Čakalne vrste se krajšajo samo z delom. Drugače ne gre. To je osnovna matematika.« Po njegovih besedah je ključno razumevanje razlike med preusmerjanjem pacientov in njihovim prostovoljnim izstopom iz čakalne vrste. »Pacienti niso preskakovali nikogar. Izstopili so iz čakalne vrste in bili operirani drugje. Ko nekdo izstopi, ga v čakalni vrsti ni več. To ne more pomeniti podaljševanja čakalnih dob.« 

Kljub njegovi razrešitvi so pacienta iz novomeške bolnišnice z reševalnim vozilom prepeljali na kliniko k dr. Kavčiču

Dr. Kavčič zavrača očitke o tako imenovanem »prelivanju« pacientov v zasebni sektor in izraz označi kot populističen. »Šlo je za paciente, ki so prišli na kontrolo, povedali, da jih zelo boli in se sami odločili za operacijo drugje.« Posebej poudari, da so bili pacienti, ki so se odločili za operacijo pri koncesionarju, obravnavani z napotnico in brez lastnih stroškov. »Pacienti niso nič plačali. Mi smo zgolj delali. In z delom se čakalne vrste krajšajo, ne podaljšujejo.« V pogovoru se dotakne tudi očitkov o finančnih motivih. »Nikoli v življenju nisem delal zaradi denarja. Tisti, ki me poznajo, to dobro vedo. Seveda zdravnik nekaj zasluži, ampak moj moto ni bil nikoli zaslužek.«

Močno ga je zaznamoval tudi odziv sodelavcev. »Odzivi so bili ganljivi. Istočasno so odpustili mene in glavno sestro, oddelek pa je ostal brez vodstva. Kolegi so vrhunski, a so mladi. In zanje bo zdaj marsikaj težje.« Ob tem opozori na še en vidik, ki je v javnosti pogosto spregledan: »To niso številke v čakalni vrsti. To so ljudje. Ljudje, ki jih boli, težko čakajo dve leti. Kot zdravnik sem poskušal, kolikor se je dalo, upoštevati tudi človeške okoliščine.« Na vprašanje, ali bi se kaj takega lahko zgodilo v bolj urejenih zdravstvenih sistemih, odgovarja brez olepševanja: »V normalnem sistemu ne. To, kar se pri nas dogaja, ni normalno.«

Po razrešitvi dr. Gregorja Kavčiča se je v praksi zgodilo tudi nekaj, kar jasno pokaže, kako zapletene so razmere v sistemu. Iz Splošne bolnišnice Novo mesto so enega od pacientov z reševalnim vozilom prepeljali neposredno k njemu, v zasebno ustanovo, kjer je takrat operiral. V bolnišnici se namreč niso počutili dovolj varne, da bi poseg izvedli sami. Kot poudarja, takšna praksa ni neobičajna niti v večjih ortopedskih centrih, kjer najzahtevnejše paciente pogosto premeščajo v ustanove z ustreznimi pogoji ali k najbolj izkušenim kirurgom.

Odpoved mu je izročil zasebni detektiv, bolnišnica pa je paciente začela obveščati že pred uradno razrešitvijo

Posebej odmevna je tudi sama okoliščina njegove razrešitve. Odpovedi mu ni izročil nihče od vodstva ali nadrejenih v bolnišnici, temveč zasebni detektiv. »To se mi je zdelo ne samo neprimerno, ampak tudi ponižujoče. Po vsem, kar sem v tej bolnišnici naredil, po vseh letih dela, mentorstva in odgovornosti,« pravi. Odziv po medijskem razkritju in razrešitvi je bil po njegovih besedah silovit. Prejel je številna pisma, sporočila in klice, med njimi tudi veliko zaskrbljenih pacientov, ki so bili vpisani v čakalne vrste. »Bolnišnica jih je začela klicati zelo hitro, še preden sem bil sploh uradno odpuščen. Pacientom so povedali, da mene ni več, in jih pozivali, naj se odločijo, ali bodo ostali v čakalni vrsti ali šli drugam. To je povzročilo velik kaos in stisko,« opisuje. Po njegovem mnenju je bila takšna komunikacija neprimerna in prenagljena.

Pred leti sodba razveljavljena

Na očitke iz preteklosti, povezane s kazenskim postopkom, odgovarja brez izmikanja. Poudarja, da je bila prvostopenjska sodba razveljavljena na višjem sodišču in da je bil postopek nato ustavljen zaradi zastaranja. »Na višjem sodišču sem bil oproščen. Govoriti, da je ‘zastaralo’, brez konteksta, ustvarja napačen vtis. Jaz sem bil ves čas prisoten in pripravljen sodelovati,« poudari. Medtem ko se razprave o odgovornosti, nadzorih in interpretacijah še nadaljujejo, je bilo pred njegovo ambulanto slišati predvsem eno sporočilo: za paciente je dr. Gregor Kavčič predvsem zdravnik. Tisti, ki je vedno delal zanje in kljub vsemu ostaja zavezan k delu: »Vedno sem želel ostati tukaj, v Novem mestu. Moje srce je tukaj. In še naprej bom delal za ljudi.« Medtem ko se v javnosti razpravlja o pravilnikih in postopkih, so pred njegovo ambulanto govorile zgodbe, ki jih statistike ne zajamejo. »Zaradi kompleksnosti primera me nihče ni upal operirati, razen dr. Kavčiča. Od operacije naprej sem na novo zaživela,« pove pacientka, ki jo je po posegu obiskal tudi izven rednega delovnega časa. Debata ne odpira le vprašanja enega primera, temveč širši razmislek o tem, kaj v resnici pomeni dostopen in učinkovit zdravstveni sistem.