»Smo na enem najlepših krajev na svetu. Pri nas je tako, da nas pobožajo prvi jutranji sončni žarki in se od nas poslavljajo zadnji sončni žarki,« je Ivo Kuljaj, vitez Slovenskega reda vitezov vina, ambasador cvička in eden največjih poznavalcev cvička na Slovenskem, ponosno opisal Kavce, vinsko gorico v Pudgurju, kjer biva z ženo Jolando, obdelujeta pa več kot 5000 vinskih trt. Minuli četrtek pa je bilo pri hiši še posebno slovesno – Ivo in Jolanda sta gostila 12. srečanje vitezov vina Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ali natančneje – Združenja slovenskega reda vitezov vina, Omizja za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, in Evropskega reda vitezov vina, Legature za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, dve organizaciji, a z istim ciljem: varuhi slovenske vinske tradicije in vinske kulture.
Neskončne zgodbe
Vitezi so točni in natančni, sicer ne bi bili vitezi. Zato ne čudi, da so bili ob peti uri popoldan že vsi zbrani. Gostitelj Ivo, tudi sam vitez vina I. reda, je hitel odpirati buteljke penine Jasna, žena Jolanda je pripravila mizo, domač kruh ni smel umanjkati, gostje pa so uživali v okušanju posebej za to priložnost izbranih suhomesnih izdelkov Ivana Urbanča, prav tako viteza vina I. reda iz Gadove peči. Poleg sta po grlu tekla cviček in dolenjc (dolenjsko belo). Vmes so se začele debate, predvsem je bilo to prijateljsko snidenje dveh viteških omizij. »Čaščenje vinske trte, promocija Slovenije v povezavi z vinsko trto, kultura vinogradništva, kultura pitja vina in promocija vin,« je Kuljaj opisal, kaj je bilo in bo ostalo poslanstvo vitezov vina.
Vino je sestavni del slovenske kulture in narodne identitete.
»Glede na to, da se v Sloveniji vinogradniške površine zmanjšujejo in obstaja nevarnost, da ne bomo več takšna vinska dežela oziroma vinska destinacija, se mi zdi, da imajo ti redovi veliko dela. Pije se precej manj vina, kot se ga je nekoč. Prevladujejo pivci in velike firme piva. Tudi Slovenija gre očitno v korak s časom,« je še opozoril Kuljaj.
»Mislim, da so potrebni trije ukrepi. Prvi je, da je treba mladim naliti čistega vina in jim odkrito prikazati, kaj vinogradništvo v resnici je. Pokazati je treba tako lepe kot manj lepe stvari. Drugo je razvijanje vinske kulture skozi otroštvo in mladostništvo naprej ter prikazovanje dejstva, da je vino sestavni del slovenske kulture in narodne identitete. Tretji ukrep pa so lokalne in državne odločitve, ki morajo spodbujati mlade, da bi prevzemali vinograde, ki se danes že opuščajo,« se je na razmere v Sloveniji odzval Blaž Žibret, konzul Vinskega omizja Dolenjska, Bela krajina in Posavje, ki deluje v okviru Združenja slovenskega reda vitezov vina.
Miro Kuljaj je predstavil lovsko družino, ki bo bdela nad potomko najstarejše trte.
»Izziv je bil moj pogled na internacionalnost. Naša regija je vpeta v alpsko-mediteranski svet. Vina in destinacije, kjer se da narediti korak več. Vesel sem, ker stvari, o katerih razmišljam, kažejo, da smo ena velika destinacija, od Alp do Jadranskega morja, potencial pa je tak, da ga lahko fenomenalno izkoristimo za trženje naših vin. S sosedi bomo vedno sosedje, drug drugega ne moremo zamenjati, zato moramo najti več, bistveno več sinergije in volje. Stvari so napeljane v pravo smer,« je s svojimi kolegi misli delil Zdravko Mastnak, nekdanji vodilni enolog Kleti Krško, tudi vitez vina I. reda, danes pa tudi tisti, ki svojo poslovno pot nadaljuje v Dalmaciji.
»Bistvo našega snidenja je prav to druženje, seveda pa je glavna tema vino. Vsako vino ima svojo zgodbo in debata je lahko neskončna. Pogovarjamo se o vinih, letos seveda tudi o suši in o tem, kakšna bo letina. Da bo letošnja letina nekoliko manjša, že vsi vemo, bo pa verjetno kakovostna,« je na temo letine pristavil Franci Sotošek, prvi legat Legature za Belo krajino, Dolenjsko in Posavje Evropskega reda vitezov vina. »V starih časih je bil na mizi štefan, potem so bili litri. Zdaj se je to spremenilo in so na mizi kozarčki. Ko greš v lokal, naročiš deci vina,« je spremembe vinske tradicije povzel Franc Bobič iz Novega mesta, 85 let ima, več kot 30 let je že vitez. V te vrste ga je priporočil in pripeljal Karel Recer, dolgoletni direktor Vina Brežice, ugledni posavski vinar in nekdanji konzul Evropskega reda vitezov vina za Slovenijo. Če ima Bobič že tako kilometrino, pa je na začetku svoje poti Blažka Ilovar, bodoča arhitektka, sicer pa 25. cvičkova princesa, danes pa vitezinja vina pripravnica, kar je prva od štirih stopenj viteštva.
Miro ministriral, Anton pa blagoslavljal
Ura pri zidanici Iva Kuljaja je hitro minila, druščino so že čakali pri Lovskem domu Lovske družine Trdinov vrh, kjer so blagoslovili potomko najstarejše trte. Pred uradnim delom so vse zbrane pozdravili domači rogisti. »Lepo vas pozdravljam v imenu Lovske družine Trdinov vrh in tudi v svojem imenu. Da danes ne bomo govorili samo o vinu, bomo nekaj besed namenili še lovstvu. Naša lovska družina je bila ustanovljena leta 1946, torej takoj po drugi svetovni vojni. Upravlja približno 3600 hektarjev veliko lovišče. V njej sodeluje 75 članov. Naše območje sega od Trdinovega vrha pa vse do Otočca oziroma reke Krke. V našem lovišču gospodarimo z divjadjo, predvsem s srnjadjo in divjim prašičem, v zadnjem času pa so pri nas kar močno prisotni tudi medved, ris in volk,« je zbrane srčno pozdravil donedavni in dolgoletni starešina Lovske družine Trdinov vrh Miro Kuljaj, pod vodstvom katerega je bil ličen lovski dom s spremljajočimi objekti tudi zgrajen.
Blaž Žibert in Franci Sotošek sta prva med enakimi vsak pri svojem viteškem omizju.
Po tem je na vrsto prišel blagoslov letos spomladi posajene potomke najstarejše trte na svetu, žametne črnine z mariborskega Lenta. »Veste, midva se že dolgo poznava. Danes mi bo pomagal in bo ministriral,« je župnik msgr. Anton Trpin, dolgoletni šentjernejski župnik in dekan, zdaj duhovni pomočnik v Župniji Šentjernej, pozval Mira Kuljaja, ki je brez obotavljanja sprejel vlogo. »S to blagoslovljeno vodo bomo zdaj blagoslovili trto. Molimo. Vsemogočni Bog, Ti daješ trti, da jo obsije sonce, daješ ji dež in primerno vreme. Hvala ti za žlahtno vino, za trte in za delo človeških rok. Bog, ki si po Kristusu v Kani Galilejski spremenil vodo v vino, pri zadnji večerji pa vino v svojo dragoceno kri, blagoslovi to trto. Naj raste in naj nas spominja na našo zgodovino. V tem trenutku naj nas Bog blagoslovi ter nam podeli dušno in telesno zdravje. Amen,« je župnik Trpin sklenil obred.
Pri Romanu
Mlada trta ob kozolčku v neposredni bližini lovskega doma neverjetno lepo raste in kaže vse atribute novega turističnega produkta, ki bo predstavljal dodano vrednost že zdaj dobro obiskane destinacije pod Gorjanci. Hkrati pa bo krasila prostor bodočega druženja in čaščenja številnih domačih in tujih vinoljubcev. Vitezi pa še niso rekli zadnje, druženje in pomenek so nadaljevali v gostilni Pri Romanu v Gabrju, kjer so pri večerji pili tudi modro frankinjo in pri potici še polsladki dišeči traminec. Nad kakovostjo in pestrostjo vin so bili vsi navdušeni in zelo pozivno presenečeni. Tudi takšni poznavalci kot na primer Zdravko Mastnak, dolgoletni enolog krške kleti, in Tone Pezdirc, prav tako dolgoletni vodja metliške kleti. Vsa našteta vina so iz bila iz Kleti Kuljaj, gostitelj Ivo pa je vsakemu od gostov za domov podaril še svojo knjigo Trte in vina na Slovenskem.
