Pod kozolcem so nastajale lesene mojstrovine, mentorica letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo (FOTO)

Pri kozolcu KUD Kulturnica v Gaberkah pri Šoštanju je potekala tridnevna delavnica pod mentorstvom akademske kiparke, prof. Dragice Čadež, letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo. Srečanja, ki je tudi letos potekalo v organizaciji JSKD enote Velenje že 24., se je udeležilo 18 ustvarjalk in ustvarjalcev iz Slovenije.

Tudi tokrat so se preizkusili v oblikovanju lesa z različnimi orodji; iskali so prepričljive likovne rešitve in avtorske interpretacije na tematiko premoga, ki ga v Šaleški dolini pridobivajo že 150 let. Udeleženci so pod vodstvom vrhunske kiparke in izkušene mentorice spoznali lastnosti lesa, pripravo materiala ter načine oblikovanja. Podoba skulptur se je tako spreminjala ob avtorjevem pristopu, tehniki in domišljijskem procesu. Pomembne okoliščine so bile naravno okolje ter prostor pod velikim kmečkim kozolcem, ki ob zaščiti domačih kulturnikov in zvestega vodstva Občine Šoštanj ter ob sodelovanju Premogovnika Velenje, Muzeja premogovništva Slovenije in v koordinaciji Območne izpostave JSKD Velenje za zdaj ostaja nedotaknjen. Gaberke so pomembno središče kulture, ohranjanja dediščine in spomina na preteklost ter še vedno negotovo prihodnost ob ugašanju premogovnika ter vprašljive usode TEŠ.

Vse naravno, pristno

Kiparsko delovno srečanje je organizirala strokovna sodelavka sklada Tatjana Vidmar: »Državna kiparska delavnica poteka že od leta 2001, ko se je začela pri Mayerjevi vili v Šoštanju, nato v MC pod kozolcem v Šmartnem ob Paki lepih 17 let, zdaj pa smo na tej izjemni lokaciji šesto leto, skupaj torej že 24 let ustvarjalnih aktivnosti, druženja in bogate tradicije, ki pušča sledi časa in kulture te male kiparske arhitekture.« Gostiteljica je bila tudi tokrat Kulturnica Gaberke, ki je ponudila izjemne okoliščine za ustvarjalno delo in nastanitev.

Zadovoljni so bili tudi kiparji, to je spodbudilo ustvarjalnost. Leseni kozolec je najprimernejši tovrstni ambient, ki ne moti soseščine z močnimi zvoki električnih orodij in motornih žag. Izobraževanje že od začetka vodi zdaj 85-letna akademska kiparka Čadeževa, ki je bila tudi sama vidno navdušena. Udeleženci so iskali nov likovni izraz, kar je pomembno, saj se celotno obdobje učijo po navdihu domačega kiparja Ivana Napotnika, ki je zapustil izjemno dediščino. Dragica Čadež: »Tu se počutim kot doma, sredi kozolca, v lesu in na zraku. Moje osrednje obdobje delovanja je bilo v ljubljanskem Tivoliju, v gozdu, torej z lesom, ki mi lepo diši. Pohvale vredno je dejstvo, da so se domačini in prireditelj odločili za to lokacijo, ki oddaljena od vasi nikogar ne moti. In vsebinsko zapolnjuje prostor, ostalino po rudarjenju. Zdaj je tu vsaj nekaj dni burno. Tu smo se znašli tečajniki iz vse Slovenije in uživamo v ambientu. Vse je naravno, pristno, zato naše sodelovanje cenijo tudi domačini. Kiparstvo je neka intimna zadeva, to je moje raziskovanje, moje veliko veselje. Tematika rudarstva se je na predlog prireditelja lepo prijela, zadovoljni so tečajniki, jaz prav tako. Lepo smo se ujeli, še lepše imeli, hvala za Gaberke!«

Letošnja ustvarjalnica Od lesa do premoga je ponudila zares lepo paleto različnih idej in končnih umetnin, ki bodo ob jesenski postavitvi krasile zdajšnje, še aktivne prostore Bele sobe, preddverja rudnika, ki je hkrati muzej slovenskega premogovništva: Perkmandelc, Knap, Rudar, Odkritje iz podzemlja, Knapove roke, rudarski vagončki, jamske fantazije, zavetnica Barbara, jamski rov ter druge lesne skulpture so del bogate pridobitve, predvsem pa novih doživetij in načinov izražanja po kmalu že minuli zgodovini 150 let rudarjenja v Šaleški dolini. 

Veronika Benda, ki jih šteje 82, je bila že 23. na delavnici.

Skrbna prirediteljica Tatjana Vidmar

Z roko in žago oblikuje roko.

Jože Smrkolj z Izlak je izdelal knapa.

Domačin Vid Sevčnikar v modernem slogu

V Gaberkah so vedno lepo sprejeti. FOTOGRAFIJE: Jože Miklavc

Letošnja Prešernova nagrajenka

Stvaritelji in njihova dela

Dragica Čadež je takole spretna z motorko.