Pod zvezdami krstna uprizoritev Tugomerja

V prijetnih poletnih večerih se za hišo pisatelja in publicista Josipa Jurčiča na Muljavi vsako leto prebudijo liki iz njegovih del. V enem najlepših gledališč v objemu narave, ki nima strehe, Muljavci že več kot sto let uprizarjajo predstave po delih svojega rojaka. Letos so se lotili posebnega izziva: krstno uprizarjajo Tugomerja, ki v slovenski literarni zgodovini velja za prvo slovensko tragedijo. Premiera predstave bo nocoj ob 21. uri.

Letos mineva 150 let od objave tega Jurčičevega dela. »Tega tudi Muljavci nismo mogli spregledati. Tugomer je 14. Jurčičevo delo, ki ga bomo domačini priredili za uprizoritev na prostem,« je poudaril Danijel Zupančič, scenarist in režiser predstave. »Veseli smo, da bomo Muljavci bolje spoznali Tugomerja in ga obenem predstavili širšemu krogu naših gledalcev. Ob tem bomo Jurčiča prepoznali tudi kot svetovljana in misleca o večnih vprašanjih, kako se človek odloča v najtežjih trenutkih narodove zgodovine,« je dodal.

Spremljamo boj med Franki in Slovani. FOTO: Patricija Belak

Tugomer je kot tretji zvezek Slovenske knjižnice prvič izšel leta 1876, in sicer kot delo Josipa Jurčiča (1844–1881). A takratne literarne kritike je po Zupančičevih besedah zmotila negativna podoba glavnega junaka. »Podoba ljudskega voditelja v vlogi izdajalca je bila za kritike proznega Tugomerja neprimerna, saj je prav takrat potekal slovenski politični boj proti Nemcem.« Tako sta Jurčič in Fran Levstik (1831–1887) združila moči – literarni zgodovinarji si niso enotni, koliko enemu ali drugemu pripisati avtorstvo – in nastala je tragedija v verzih, v kateri sta preoblikovana glavni junak Tugomer in glavni ženski lik Zorislava. Medtem ko je Jurčičev Tugomer značajsko negativno oseba, ki ga k izdaji vodi neuresničena ljubezen, je Levstikov plemenit, saj poskuša sprti strani spraviti med seboj. V scenarij muljavske uprizoritve je Zupančič vključil elemente in trenutke odločitev iz obeh izvedb. Tugomerja je oblikoval kot človeka, ki ga veliko razočaranje in izneverjenje ženske potisneta v okoliščine, ki ga vodijo v zavetje k tujcem in odvračanje od načelnosti in zvestobe lastnemu narodu.

V predstavi Tugomer v letnem gledališču na Muljavi sodelujejo tudi konji.  

Posebnost scenarija je tudi prikaz dveh kultur. Slovani verujejo v več bogov, bivajo v sožitju z naravo in verjamejo v enakopravnost med rodovi in spoloma, na drugi strani je močna država Frankov, ki hlepijo po osvajanju ozemlja in podjarmljenju drugih narodov. V uprizoritvi bodo prikazali različne obrede in običaje, od čaščenja boginj, dogajanja na staroslovanskem svetišču ob izviru studenca, žetev žita in ples ljubezni, do obreda trizne in prehoda smrti v novo življenje. Različnost kultur je mojstrsko prikazana tudi s scenografijo, po kateri si nasproti stojita mogočna hladna trdnjava frankovskih grofov, kjer se zasnuje zarota, in topel les dvora kneza Slovanov in slovanske vasi, kjer se kažeta enakost in skromnost.

V predstavi Tugomer v letnem gledališču na Muljavi sodelujejo tudi konji.  

Vaje že pozimi

Scenarij za predstavo je Zupančič začel pripravljati že pred leti, igralke in igralci – domačini z Muljave in okoliških vasi – pa so ga v roke dobili na začetku letošnjega leta, ko so se zbrali na prvih bralnih vajah v dvorani kulturnega doma. V predstavi sodeluje več kot 50 igralcev, starih od devet do 78 let, pri čemer so enakovredno zastopane vse generacije. Poleg tega v pripravah in izvedbi uprizoritve sodeluje še 15 tehničnih sodelavcev. Predstava v širokem odprtem prostoru omogoča tudi, da pri izvedbi sodelujejo trije konji.

Sodeluje več kot 70 domačinov. FOTO: Patricija Belak

Ko se zima začne prevešati v pomlad, v naravnem amfiteatru postavijo gledališke kulise, na prizorišče se preselijo tudi igralci, ki jih na vajah kljub toplim oblačilom zebe, ko zaveje hladna fronta, kakšno vajo prekinejo dežne kaplje, sicer pa so vaje svojevrstno medgeneracijsko druženje sovaščanov, ki so ponosni na svojega znamenitega rojaka, ki je Slovencem dal prvi roman, in z izjemno predanostjo negujejo tradicijo.

FOTO: Patricija Belak

»Res mi je všeč, kako se razumemo med sabo – od najmlajših otrok do starejših –, kako zabavno, pa tudi spoštljivo, je vzdušje v zaodrju. Spodbujamo se, glavni pri tem je seveda režiser. To je še kako pomembno za mlajše, manj izkušene, da se počutimo varne in sprejete, da nam tako igra lažje steče,« je dejala Gaja Adamič, ljubiteljska igralka in pevka, dijakinja tretjega letnika konservatorija za glasbo in balet. »Letos imam prvič nekoliko večjo vlogo. Kar veliko časa mi je vzelo učenje besedila, tudi vaj je bilo vlogi primerno več. A izkušnja je izjemno pozitivna,« je dodala. Gorazd Hribar Rajterič se je letos prvič soočil z vlogo negativnega lika. »Tako sem nekoliko več vadil mimiko, gib, ton besed,« je dejal in dodal, da se je v igralsko skupino vključil kmalu potem, ko se je preselil v prijetno dolenjsko vasico. »Tako sem del skupnosti okolja, v katero sem prišel, in to mi veliko pomeni.«

Gledališka tradicija na Muljavi sega v 20. leta prejšnjega stoletja. Prva uprizoritev Desetega brata se je zgodila leta 1922, o čemer so takrat poročali tudi v časopisih Slovenec, Slovenski narod in Jugoslavija. Šlo je za poklon ob 40-letnici smrti Josipa Jurčiča. V poročilu v Slovenskem narodu so že takrat hvalili muljavske ljubiteljske igralce, le eno kritiko so imeli. »Igra je prav lepo uspela in so mladi kmetski fantje in dekleta izborno rešili svojo nalogo. Pohvaliti moramo mladeniča, ki je igral vlogo 'Desetega brata' kaj dobro, kar je vzbujalo mnogo smeha med poslušalci v kozolcu, ki je bil nabito poln. Sledile so na to točke: Srečolov in šaljiva pošta. Po izvršitvi programa je narod rajal na velikem prostoru pred Jurčičevo hišo. Postavljene so bile mize, krog njih klopi, vinotoči in prodaja jestvin. Na posebnem prostoru je bil pa ples. Vse je bilo svečano in z zastavami okrašeno. Kar nam pa ni ugajalo, je bilo dejstvo, da se ni točilo dobro dolenjsko vino, ampak nekaka rdeča brozga, ki ni nobenemu ugajala. To je bilo tudi krivo, da so mnogi gosti že zgodaj, ko se je mračilo, zapustili Muljavo, iskajoč si drugod boljše vinske kapljice.«

Frankovska trdnjava FOTO: Patricija Belak

Največkrat so domačini uprizorili ravno junake iz Desetega brata, v zadnjih desetletjih pa so predstavili nekatera manj znana Jurčičeva dela, kot so Grad Rojinje, Med dvema stoloma, Cvet in sad ter Lepa Vida.