Podarjeni samostan za Kamnik ne bo zastonj

KAMNIK – Junija 2015 je župan občine Kamnik Marjan Šarec prejel dopis Slovenske province Provincialata uršulink Rimske unije iz Ljubljane, v katerem ga sestre uršulinke obveščajo, da že vrsto let iščejo rešitev za zgradbo samostana v Mekinjah, ki je prevelika za njihove potrebe in možnosti. Zaradi navedenega so pripravljene stavbo in zemljišče znotraj obzidja podariti občini Kamnik, in sicer, kot navajajo: »… da bi v njej lahko opravljali dejavnosti, ki bi bile v korist lokalni skupnosti.« V zadnjih letih so se pojavile zamisli, da bi tukaj uredili vrtec ali dnevni center, a nobena od idej ni padla na plodna tla.

Čeprav se podarjenemu konju ne gleda v zobe, je župan Marjan Šarec ob nenavadnem darilu previden. Zato se je odločil in namero sester uršulink uvrstil na dnevni red seje občinskega sveta, ki bo 21. oktobra.

Mekinjski samostan je v območju M7, v skladu z veljavnimi prostorskimi akti občine pa je tu dopustna sakralna, kulturna ter izobraževalna namenska raba. Celotno zemljišče s samostanom meri 3561 kvadratnih metrov, od tega stavbišče 2335 kvadratnih metrov in dvorišče 1226. Osnovna stavba je bila po podatkih republiške geodetske uprave zgrajena leta 1431, pozneje je bila kar večkrat predelana in dozidana. Poleg stavbe so sestre uršulinke pripravljene občini podariti tudi zemljišča v izmeri 4982, 722, 1186 in polovico zemljišča v izmeri 23 kvadratnih metrov.

Zamenjana streha

»Polovica samostana v Mekinjah je prazna že od leta 2000, ko so preselili skladišče Narodne in univerzitetne knjižnice,« pravi župan Šarec. »Sestre uršulinke niso imele niti sredstev niti potrebe, da bi ta del samostana obnovile zase, zato so vrsto let iskale možnosti za njegovo prodajo ali oddajo. Izklicna cena prodaje je bila (skupaj z zemljišči) približno štiri milijone evrov. Po podatkih, ki so bili osnova za prodajo, je razvidno, da gre za stavbo samostana s površino več kot 5000 kvadratnih metrov in pripadajoče zemljišče v izmeri okoli 11.000 kvadratnih metrov.«

Po besedah sester uršulink je približno tretjina objekta obnovljena zelo dobro, druga tretjina nekoliko slabše, zadnja tretjina pa še ni bila obnovljena in je v slabšem stanju. »Ne glede na navedeno je treba upoštevati, da je bila streha zamenjana na celotni stavbi, kar je za vzdrževanje vsekakor pomemben podatek,« dodajajo darovalke. »Ob tem je vendarle treba omeniti, da je stavba spomeniško zaščitena, zato bo treba vsa obnovitvena dela izvajati v skladu s smernicami in zahtevami zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Kranja.«

Dejstvo je, da gre za objekt izjemne vrednosti pa tudi pomembnosti za občino Kamnik. »Tudi zemljišča so na enem najlepših krajev v občini, z enkratnim pogledom na Kamniške planine in mesto Kamnik,« dodaja župan. »Vendar ne gre prezreti dejstva, da je objekt star, potreben (delne) prenove in stalnega vzdrževanja, predvsem pa mu je treba dati ustrezne vsebine. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih v 19. členu določa, da se nepremično premoženje lahko pridobi brezplačno, razen če bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za samoupravno lokalno skupnost glede na koristi brezplačne pridobitve,« pravi Šarec.

Lani le štiri stanovalke

Če bo šel mekinjski samostan v občinske roke, se bodo morali zavedati, da je to povezano z večjimi stroški. »Strokovnjak s področja gradbeništva, ki si je ob prisotnosti predstavnikov občinske uprave in sester pred kratkim ogledal samostan, je podal splošno oceno, da je stavba zdrava in večinoma zelo lepo vzdrževana,« meni Šarec. »Potrebna bi bila večja obnovitvena dela na tretjini, ki je v kritičnem stanju. Obnovitvena oziroma rekonstrukcijska dela bi občina torej lahko izvedla postopno v naslednjih letih. Upoštevajoč stroške obnove, ki so jo pred leti izvedle lastnice, bi obnova zadnje tretjine objekta znašala približno pol milijona evrov. Seveda ne gre spregledati dejstva, da bi celotno notranje opremljanje oz. prenova prostorov za posamezen namen bodočih vsebin prav tako znašala nekaj milijonov evrov, je pa mogoče ta dela izvajati postopoma, v odvisnosti od vsakokratnih potreb in proračunskih možnosti.«

Prav tako je predlagatelj pridobil oceno stroškov vzdrževanja. Leta 2014 so v samostanu živele štiri sestre. Stroški vzdrževanja so znašali približno 25.000 evrov ali dobrih dva tisoč na mesec. Zadnja predstojnica kamniških uršulink Jakobina Arh je pred tremi leti za Delo povedala: »Vzdrževati in pospravljati tako velike prostore je za nas postalo preveliko in predrago breme. Večkrat rečem, da je to tako, kot bi polžu dali desetkrat preveliko hišo. Prostori so veliki, me nismo več najmlajše.«

Kaj pa program, kakšne vsebine bi se dogajale znotraj samostanski zidov? »Res je, občina Kamnik trenutno še nima izdelanega programa, katere vsebine in v kakšnem obsegu naseliti v objekt,« odgovarja Marjan Šarec. »Za zapolnitev celotnega objekta (ob upoštevanju predhodne obnove) je zagotovo potrebnih nekaj let, morda celo desetletje. Pa vendar predlagatelj ocenjuje, da stroški obnove in poznejšega vzdrževanja niso nesorazmerni s koristjo, ki bi jo lastništvo objekta s pripadajočim zemljiščem prineslo občini.«

Prav zato bodo občinski svetniki čez štirinajst dni odločali, ali sprejmejo darilo oziroma ga zavrnejo. Ker ima župan večino v občinskem svetu, verjetno ni bojazni, da ne bi mekinjski samostan kot darilo sester uršulink postal občinska last.