SLUŠALKE

Podatki razkrivajo, kaj vse smo kupovali z digitalnimi boni

Minilo je mesec dni od uporabe digitalnih bonov. Za koliko in za kaj so jih upravičenci vse zapravili?

FOTO: Leon Vidic, Delo

N. Č.

22. 7. 2022 | 06:00

22. 7. 2022 | 08:09

3:10

A+A-

Sredi junija so začeli veljati digitalni boni '22, ki jih lahko uveljavljajo učenci zadnje triade osnovnih šol, dijaki in študentje pri nakupu računalniške opreme.

Maja Založnik iz urada za makroekonomske analize in razvoj je na twitterju sporočila, kateri so najbolj priljubljenimi izdelki med upravičenci bona. Najnovejši podatki razkrivajo, da med njimi še vedno prevladujejo slušalke z mikrofonom, za kar je bilo porabljeno nekaj manj kot 4,4 milijona evrov. Na drugem mestu sledijo prenosni, namizni ali tablični računalniki v skupni vrednosti 2,7 milijona evrov. Država je po milijon evrov v obliki bonov namenila za tipkovnico ali miško in za računalniški zaslon.

Upravičenci bonov so kupovali še: optične čitalnike, zunanje pomnilniške enote, digitalni papir, 3D tiskalnik, digitalno pero, spletno kamero, komplet za učenje programiranja. Najmanj denarja, 60 evrov, so namenili za »posebno računalniško oprema za digitalno vključenost invalidov«. Kot pravi Zalaznikova je povprečni nakup slušalk znašal 121 evrov, »čeprav iz teh podatkov v resnici ne moremo vedeti, ali je šlo nujno samo za en par ali več njih«.

Do 15. julija je bone unovčilo 83.545 posameznikov v skupni vrednosti skoraj 10 milijonov in v povprečju 119 evrov na upravičenca. Skupno država za projekt digitalni bon '22 namenja 33,18 milijona evrov.

Lestvico najbolj priljubljenih ponudikov za unovčenje bonov sestavljajo trgovci Big Bang, Anni, Istyle, Harvey Norman, Mimovrste, EPL, Mercator, Legit marketing, E-misija, Spar ...

Ministrica kritična do bonov, ki jih je uveljavila prejšnja vlada

Ministrica, pristojna za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh je kritična do projekta digitalnih bonov v obliki, kakor si ga je zamislila pretekla vlada. Prepričana je, da digitalni bon ne bo prispeval k dvigu digitalne pismenosti in vključenosti, temveč bo povečal tako digitalni kot socialni razkorak.

Višina bona je po prepričanju ministrice takšna, da socialno ogroženim ne bo omogočila nakupa opreme, ki jo potrebujejo, medtem ko bodo tistim, ki opremo že imajo, omogočili nakup dragih pripomočkov, ki v nobenem pogledu ne bodo prispevali k dvigu digitalne pismenosti.

Po oceni ministrice bo država za projekt porabila slabih 60 milijonov evrov, a bo ta denar namenjen predvsem financiranju v tujini narejene opreme. Kot je dejala, bi bone preklicala, če bi jih lahko.

(STA)

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu