»Papež 'ma vas rad!« so besede, ki so se nam vtisnile v spomin. Karizmatični papež Janez Pavel II. jih je izrekel pred skoraj točno 30 leti na srečanju z mladimi v Postojni na dan svojega rojstnega dne, 18. maja 1996. Njegov prvi obisk Slovenije je bil njegovo 71. apostolsko potovanje (od skupaj 104) po svetu in 35. v evropske države. Osrednja tema obiska je bila povezana s slovensko osamosvojitvijo ter pomembnimi jubileji krščanstva med Slovenci: 1250 let krščanstva, 1200 let od oglejsko-čedadske sinode, 1111 let od smrti sv. Metoda in 1000-letnica Brižinskih spomenikov kot najstarejšega slovenskega verskega in kulturnega besedila.
Organizacijska ekipa
Slovenija se je na obisk temeljito pripravila. V državnem odboru za organizacijo so bili notranji minister Andrej Šter, zunanji minister Zoran Thaler, minister za promet in zveze Igor Umek, minister za okolje in prostor Pavle Gantar, direktor Urada vlade RS za informiranje Borut Šuklje, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miran Bogataj, državna sekretarka v ministrstvu za finance Milojka Kolar, šef Protokola vlade RS Rado Lenard, generalni sekretar v Uradu predsednika RS Marijan Šiftar in tajnik odbora Marko Pogorevc. V cerkvenem odboru, vodil ga je pomožni ljubljanski škof Alojz Uran, pa generalni tajnik odbora Borut Košir, glavni urednik Družine in vodja tiskovnega urada Slovenske škofovske konference Janez Gril ter Mirko Krašovec. Proračun obiska je bil okoli milijardo tolarjev, kar je bilo približno 11 milijonov nemških mark (4 milijone evrov).
Malteški vitez in nekdanji notranji minister Andrej Šter se še danes rad ozre na organizacijo obiska. FOTO: Dejan Javornik
1 milijarda tolarjev je bil proračun organizacije obiska.
Papež 'ma vas rad so bile znamenite besede, s katerimi je nagovoril mlade v Postojni. FOTO: Igor Mali
»Škof Alojz Uran je bil odlična osebnost in poznala sva se že od prej. Odbora sta delala z roko v roki. Nemogoče bi bilo ločili pastoralni in državniški obisk. V veliko pomoč nam je bilo, da je Vatikan nekajkrat poslal svojo predhodnico,« se spominja Šter, ki potrdi, da so izkušnje zbirali tudi na terenu: obiskali so Belgijo, Nemčijo in Hrvaško, kjer je bil papež pred prihodom v Slovenijo. »Slišali smo tudi številne očitke, da to ni potrebno, pa koliko nas bo to stalo, pa kaj pa je to takega, saj to ni nič takega. Se pa še danes spomnim, da so dostikrat taisti ljudje, ki so prej bentili, prišli po obisku do mene in priznali: Minister, odlično je bilo, da smo bili zraven,« se na trenutke in čase sloge in sodelovanja danes ozre Šter.
Z Brnika na Brezje
Na Brniku so papeža v petek, 17. maja, pričakali gostitelj, predsednik države Milan Kučan, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar, apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Farhat. Ob prihodu vatikanske delegacije – s papežem je bilo 28 oseb – so se v vseh cerkvah na Slovenskem oglasili zvonovi, obisk poglavarja Rimskokatoliške cerkve v Slovenji pa je potekal pod geslom Oče, potrdi nas v veri.
Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je sveti oče najprej romal k Mariji Pomagaj na Brezje. Sveti oče je pred milostno podobo Marije Pomagaj molil ter ji nato podaril rožni venec. »Informacijo, da papež želi na Brezje, smo dobili teden dni pred obiskom, in to je bila kar precej presenetljiva, tudi dodatna naloga za nas. O tej želji sem obvestil predsednika države Milana Kučana, ki je bil najprej malo tako zaskrbljen, potem pa me je zaprosil za mnenje. Odvrnil sem, da nisem največji strokovnjak za protokolarna dejanja, ampak pravijo, da ima gost zmeraj prav. Milan Kučan se je strinjal, da gostu ugodimo,« se Šter spominja uvoda v obisk. Ob obisku se je na Brezjah zbralo veliko ljudi. Nekaj dni prej je bil praznik vnebohod, ki so ga po cerkvah spremljale procesije z banderami. »S takim obiskom smo imeli toliko izkušenj kot z lastno smrtjo. Vse je bilo novo,« prizna Andrej Šter. Papež je ostal pri nas še v soboto in nedeljo.
Z letalom v Maribor
»S patrom Robertom Tuccijem, bil je vodja protokola obiska, sva zgodaj zjutraj, takoj po peti, maševala v kapeli. Medtem je v kapelo prišel papež, meni je srce zastalo. A se je le usedel in molil, pater Tucci je nadaljeval, kot da se ni nič zgodilo,« se papeževega obiska spomni danes novomeški škof dr. Andrej Saje, med letoma 1994 in 1997 pa tajnik ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja. To ni bila navadna sobota: 18. maja je papež slavil 76. rojstni dan. Ob tej priložnosti mu je takoj zjutraj otroški zbor dekanije Ljubljana Center na Pogačarjevem trgu pred nadškofijo zapel tudi tisto Jaz sem otrok Marijin ter Papeža imamo radi.
Janez Pavel II. je najprej poromal v nacionalno Marijino svetišče. FOTO: Primož Hieng
Otroci so mu podarili 10-metrsko kito šmarnic, prepevali pa so Čuki, Faraoni, Aleksander Mežek, Marta Zore, Alenka Godec, Ivan Hudnik, New Swing Quartet ter vokalni skupini Pinocchio in Gloria. FOTO: Igor Mali
V okviru prvega obiska je sveti oče obiskal tri tedanje škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. V soboto dopoldne je maševal v Stožicah, kjer se je zbralo 150.000 vernikov, 50 škofov in kardinalov ter 400 duhovnikov iz domovine in tujine, popoldne pa se je srečal z mladimi na letališču v Rakitniku pri Postojni. Po ocenah organizatorjev se je na Notranjskem zbralo več kot 60.000 ljudi. Opoldanski premor je sveti oče prebil v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, kjer so ga slovenski škofje presenetili z velikansko rojstnodnevno torto. Pa to ni bilo zadnje presenečenje na ta dan, zvečer so Lojze Peterle, Andrej Šter, Matija Potočnik in Marjan Ortar papežu zapeli v atriju škofovih zavodov. V nedeljo je papež Janez Pavel II. s spremstvom dopoldne z letalom iz Ljubljane dopotoval v Maribor, kjer ga je na letališču pričakal mariborski škof Franc Kramberger. Maše pri dvorcu Betnava se je udeležilo več kot 120.000 ljudi.
Ostali brez avtobusa
»Na eni strani je bila želja in naloga ljudi animirati, da bodo prišli, na drugi pa organizirati srečanja na primerni ravni,« o organizacijskih izzivih spregovori Janez Gril, tudi član organizacijskega odbora. Koliko ljudi se bo zbralo, je bilo v tednih in mesecih pred dogodkom težko napovedati, so pa vse smelo usmerjali po sektorjih, da bi se ognili kolapsu na dan obiska. »Takrat ni bilo več prostega avtobusa v celi Sloveniji,« pove Janez Gril, ki se tudi spomni, da so romarji iz Šentjerneja ostali brez avtobusa. Kako točno se je to zgodilo, še danes ne ve. Po njih so nemudoma poslali nov avtobus, župnik in Grilov prijatelj Tone Trpnin tega Janezu menda še danes ni odpustil. Šentjernejski romarji so k maši v Stožice prišli z zamudo.
Papamobil je prišel na tovornjaku iz Italije, parkiran je bil v garaži v Ljubljani. FOTO: Igor Mali
S takim obiskom smo imeli toliko izkušenj kot z lastno smrtjo. Vse je bilo novo.
Janez Gril izpostavlja dobro sodelovanje obeh ekip v organizacijskem odboru. FOTO: Drago Perko
Organizatorji niso ničesar prepustili naključju, v nekaterih korakih so bili celo pred Vatikanom. Tako so mimo uradnega protokola dva dni pred obiskom dobili papeževe govore, jih prevedli, Janez Gril papeževemu spremstvu ni izdal svojega vira. Pri organizaciji dogodkov so sodelovali civilna zaščita pod taktirko Mirana Bogataja, Rdeči križ in druge službe, priprave pa so nekaj mesecev pred obiskom preverili tudi organizatorji iz Rima.
»Bil sem tudi član krizne skupine, ki bi ukrepala, če bi se ob dogodku kar koli zgodilo papežu,« razkrije Janez Gril. V Mariboru so specialni policisti vadili, če bi bilo treba papeža evakuirati. »Za vsak dogodek smo imeli določeno traso prevoza in poti. Tudi za soboto, ko smo papeža peljali na kosilo v škofove zavode. Pa se je javil škof Uran, sicer domačin, in predlagal neke obvozne ceste. In so šli in uro kasneje prispeli v zavode,« še izvemo od Grila, ki se danes upravičeno s ponosom ozira na leto 1996. Slovenija danes čaka na tretji obisk papeža, potem ko je Janez Pavel II. v nedeljo, 19. 9. 1999, še drugič prišel k nam; shod v Mariboru na beatifikaciji Antona Martina Slomška je bil največji v slovenski zgodovini, zbralo se je 200.000 ljudi (po nekaterih podatkih 160.000).
