PRAGERSKO, LJUBLJANA – Dva dni pred novim letom so prebivalci Pragerskega na tamkajšnjem ribniku prvič opazili ptičje truplo. Domačinka Marija Gajšt je televizijskemu novinarju prizor opisala kot precej tragičen, saj je prvi poginil mladič laboda grbca: »K njemu je najprej priplaval odrasel labod, zatem še preostala labodja družina. Žalosten prizor.« Nato so drugo ptico na silvestrovo našli na bregu, prvi dan novega leta pa je tretji labod poginil pred očmi ljudi, ki so nedaleč stran igrali hokej, med njimi je bil gasilec Jernej Herlič iz PGD Pragersko: »Zadnjega smo opazovali, ker hokej tam čez igramo, pa je vedno bolj kinkal. Drugi so še nekaj letali sem in tja, on pa vedno manj, popoldne je že bil trd.«
Gripa potrjena
| | LJUBLJANA – Včeraj so po potrditvi okužbe labodov z virusom aviarne influence H5N8, ki mu bolj preprosto rečemo ptičja gripa, na Nacionalnem inštitutu zapisali, da ocenjujejo, da ni tveganja za zdravje ljudi, saj ljudje za okužbe nismo sprejemljive. A kljub temu previdnostni ukrepi niso odveč. V opozorilu, ki ga je NIJZ objavil na svoji spletni strani so zapisali: »Čeprav se ljudje z virusom aviarne influence H5N8 ne moremo okužiti in zboleti, saj na površini naših telesnih celic nimamo receptorjev, ki bi omogočili vstop virusa vanje in s tem okužbo, je potrebno upoštevati previdnostne ukrepe. Poginulih ptic, ki jih najdemo v naravi, se ne dotikamo z nezaščitenimi rokami. Če smo se jih že dotaknili brez zaščite, si roke skrbno umijemo z milom in vodo. Dokler si rok ne umijemo, se ne dotikamo obraza, predvsem očesnih veznic, nosne ustne sluznice.« P. Pa. |
Tri trupla je prevzela veterinarsko-higienska služba. »Labodom so bili odvzeti vzorci (kloakalni in trahealni brisi) in poslani v preiskave na Nacionalni veterinarski inštitut v Ljubljano,« je potek dogodkov pojasnil Matjaž Emeršič z Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Sledilo je nekaj dni negotovosti: čeprav so prve informacije zbujale upanje, da morda rabelj belih ptic vendarle ni bila ptičja gripa – saj je bila voda zaledenela in je bilo možno, da bi poginile zaradi podhladitve –, se je ta up razblinil včeraj dopoldne, ko je UVHVVR prejel rezultate analiz.
»Obvestili so nas, da je v omenjenih vzorcih potrjena prisotnost virusa AI H5N8. Preiskave za določitev stopnje patogenosti še potekajo,« je potrdil Emeršič, ki dodaja: čeprav je visokopatogeni virus aviarne influence (kot se učeno imenuje ptičja gripa) podtipa H5N8 zelo patogen za ptice, po mnenju Evropske agencije za varnost hrane EFSA pomeni zelo nizko tveganje za ljudi. Zato pa je bolezen lahko precejšnja nadlega za rejce perutnine in ptic.
Mrtev labod tudi na Dolenjskem Uprava RS za zaščito in reševanje je včeraj popoldne prejela obvestilo o še enem poginjenem labodu. Našli so ga na Krki, na jezu pod silosi na Straži. |
Ko so pred dobrim tednom dni potrdili ptičjo gripo pri 15 piščancih v Križnici pri Virovitici na Hrvaškem, so tam evtanazirali tisoč piščancev ter kokoši. Tveganje za prenos ptičje gripe na perutnino in ptice v ujetništvu predstavljata neposreden stik z okuženo živaljo in z virusi kontaminirana krma in voda. Prenos je možen tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki je prišla v stik s poginjenimi pticami ali izločki prostoživečih. In ker gre za bolezen, ki se lahko prenese s prostoživečih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu, se je sestalo Državno središče za nadzor bolezni.
V zaprtem prostoru
Po sestanku so objavili sprejeti sklep, da se na območjih Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Celja in Novega mesta perutnino in ptice v ujetništvu zadržuje v zaprtih prostorih oziroma tako, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, še posebno vodnimi. V sklepu navajajo, da se lahko zaradi dobrobiti vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je treba preprečiti stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Sicer se jih krmi in napaja v zaprtih oziroma pokritih prostorih. Opozarjajo, da je zgolj dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov temelj za preprečevanje vnosa ptičje gripe v rejo.
Vendarle pa tudi na preostalem ozemlju Slovenije priporočajo zadrževanje perutnine oziroma krmljenje in napajanje v zaprtih prostorih. »Prav tako ni dovoljeno krmljenje prostoživečih vodnih ptic. S tem ukrepom se zmanjša nepotrebno koncentriranje ptic in virusov aviarne influence na posameznih mestih in možnost prenosa virusa na perutnino in ptice v ujetništvu s prostoživečih vodnih ptic prek kontaminirane obutve in obleke,« dodatno opozarja Emeršič. Da bi čim bolj zmanjšali možnost prenosa aviarne influence na perutnino in ptice v ujetništvu, upoštevajte sklepe Državnega središča za nadzor bolezni.