Poglejte, kako je slovenske izseljence združil praznik vina (FOTO)

Argentina je bila nekoč obljubljena dežela za številne Slovence, ki so se čez lužo podali s sanjami o boljšem in srečnejšem življenju. Čeprav tretji ali že četrti rod ne pozna več jezika svojih prednikov, pa je uspelo večini dedkov in babic ponotranjiti odnos do družbe in okolja, ki so jima nekoč pripadali. Po neuradnih ocenah danes v Argentini živi okoli 30.000 Slovencev oziroma njihovih potomcev. Številni vzdržujejo stik z oddaljeno očetnjavo prek raznolikih slovenskih društev, nadvse veseli pa so obiska iz domovine svojih prednamcev. Tako so minule dni širokogrudno sprejeli ljubljanskega škofa dr. Antona Jamnika, ki te dni križari med slovenskimi rojaki. Škof redno vzdržuje stike z izseljenci po svetu, ne nazadnje je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu, še posebno pri srcu so mu rojaki v Argentini, ki so se v Mendozi množično zbrali na prvem vseslovenskem srečanju. S svojim obiskom jim želi pokazati, kot strne, »da jih imamo radi, da bo matična domovina naredila vse, kar je mogoče, da jih podpre pri ohranjanju narodne in verske identitete, in da jim bomo poskušali pomagati tudi s kakšnim duhovnikom, ki bi prišel pomagat tem, ki zdaj delujejo v Argentini in so večinoma starejši«.

O pestrosti udeležbe pričajo, kot nam je iz dežele Andov sporočil duhovni odposlanec, Slovenci iz Kanade, Brazilije, Urugvaja, Čila in seveda Argentine. Poleg škofa je bil osrednji gost srečanja, ki ga organizira veleposlaništvo v Buenos Airesu in ministrstvo za Slovence po svetu, tudi minister Matej Arčon.

»Najprej sem se srečal z nadškofom Marcelom Colombom. V prisrčnem pogovoru sem se mu zahvalil za lepo sodelovanje in vključenost Slovencev v pastoralno življenje v nadškofiji, nadškof pa je izrazil hvaležnost za to, da so Slovenci v Mendozi tako aktivni v različnih dejavnostih v nadškofiji. Na nedeljo Kristusa Kralja je bila za vse Slovence v Mendozi slovesna sveta maša v stolnici, praznovanje se je nato nadaljevalo v Slovenski hiši,« je oznanil škof dr. Jamnik, ki nam je s ponosom prenesel zahvalo tamkajšnjih Slovencev našemu časopisu, ki da ga nekateri zvesto prebirajo, še posebno jih razveselijo zapisi o njihovih aktivnostih.

Blagoslov vina

Uradno odprtje prvega vseslovenskega srečanja v Mendozi je potekalo na trgu Independencia, kjer so samo za to priložnost osrednjo fontano osvetlili v barvah slovenske zastave, bogat kulturni program pa se je nadaljeval v Teatru Independencia, kot je shod, ki se je raztegnil kar v štiri dni, opisala Tatjana Modic Kržišnik, argentinska Slovenka, hči slovenskih izseljencev. V kulturi posvečenem dnevu so se na odru zvrstili številni odrasli in otroški zbori in folkloristi, ki v Argentini negujejo slovensko izročilo. Drugi dan so v ospredje stopili gospodarski odnosi med državama, potekala je poslovna konferenca, v večernih urah je bila vrsta na pokušini argentinskih in slovenskih vin. Vinski turizem, je izpostavila Modic Kržišnikova, so tokrat postavili v ospredje.

»Gostje so obiskali vinsko klet Doña Paula, kjer so za kosilo poskusili tradicionalni asado z argentinskim vinom. Z razgledom na mogočne Ande so uživali v kulturnem programu, ki je bil obarvan z glasbo in plesom. Folklorniki skupine Mladika so zaplesali argentinske folklorne plese, ansambel Lun'ca iz Slovenije pa je poskrbel, da so se gostje kljub vročemu popoldnevu veselo zavrteli ob zvokih slovenske glasbe.« Zadnji dan je bil namenjen pastorali. Začel se je s slovesno sveto mašo v mendoški stolnici, ki jo je škof Jamnik zaključil z blagoslovom vina, saj je bilo praznovanje posvečeno žlahtni kapljici.

Škof se je medtem že vrnil v Buenos Aires, kjer nadaljuje pastoralni obisk vseh skupnosti v mestu, dnevno se pri mašah sreča z več kot sto Slovenkami in Slovenci, udeležil se je dveh birm, obiskal Katoliško univerzo, kjer so Slovenci pustili močan pečat, saj je bil profesor Milan Komar eden od njenih ustanovnih članov, kirurški center, inštitut in bolnišnico Rene Favaloro ter se srečal s kardinalom Mariem Aureliom Polijem. »Kardinal je izrazil hvaležnost za toliko dobrega, kar so Slovenci storili vsa desetletja po vojni z dejavno vključenostjo v cerkvena občestva, za mnoge slovenske duhovnike, ki so delovali in še nadaljujejo delo v argentinskih župnijah. Slovenske skupnosti, ki se zbirajo po različnih domovih v Argentini, so po kardinalovih besedah živo znamenje krščanskega pričevanja, zvestobe veri, jeziku in kulturi. Pogovarjali smo se tudi o sinodalnem dogajanju, kjer je temeljna pozornost usmerjena v skrb za družine in posebej mlade, ki se vedno bolj izgubljajo v omami drog. Preventivna dejavnost in reševanje težkih socialnih razmer je eno od osrednjih prizadevanj v nadškofiji,« je opisal škof, ki mu vsakokratno srečanje s potomci slovenskih izseljencev vdahne upanje o obstoju slovenske kulture. »Naj poudarim, da tukaj med Slovenci doživljam močno, pristno in iskreno krščansko vero, tukaj se še vedno veliko moli po družinah, mladi v veri odkrivajo veliko vrednoto, hkrati pa jih to vabi k ohranjanju narodne identitete, jezika in kulture.«