
Galerija

Na družbenih omrežjih, natančneje na Instagram strani Lingue Maps, se je pojavil zemljevid Evrope, ki prikazuje, kot je navedeno, oceno tveganja za potrese. Na njem je Stari kontinent razdeljen na tri območja – visoko tveganje (rdeče), srednje-nizko tveganje (oranžno) in zelo nizko tveganje (zeleno). Po prikazanem je večji del Balkana, vključno s Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Albanijo, Severno Makedonijo, Grčijo in zahodnim delom Turčije, označen z najvišjo stopnjo ogroženosti zaradi potresov. Po drugi strani pa sta zahodna in severna Evropa (Irska, Velika Britanija, Skandinavija, baltske države in Poljska) prikazani kot skoraj povsem varni, v temnozeleni barvi.
Srbija, Španija, Portugalska, Francija, Avstrija in Madžarska se nahajajo v oranžnem območju, torej so označene kot območja srednjega tveganja, čeprav posamezni deli prehajajo v rdeče, s katerim je skoraj v celoti obarvana tudi Italija.
Avtorji opozarjajo, da so lahko nekatere regije napačno obarvane zaradi nepravilnih oblik prelomov ter da nekatere stare, neaktivne tektonske linije sploh niso prikazane, kar predstavlja dodaten razlog za previdnost pri razlagi podatkov. Objavljeni zemljevid je pritegnil veliko pozornosti uporabnikov in ponuja zanimiv vizualni vpogled v prostorsko razporeditev seizmičnih tveganj, vendar bi bili popolni zaključki mogoči šele z navedbo podatkov o virih, na katerih temelji, in metodologiji, po kateri so bila tveganja določena.

Ker se rezultati različnih zemljevidov in modelov lahko razlikujejo, je pri oblikovanju širše slike o tej temi vedno pomembno upoštevati več virov.
Po podatkih Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je Slovenija potresno aktivno območje, kjer se pojavljajo tako manjši kot srednje močni potresi. Na spletni strani ARSO so objavljene karte nadžarišč potresov, magnitude in intenzitete po državni lestvici EMS-98, ki kažejo, da so najbolj ogrožena območja v zahodni Sloveniji, predvsem v Posočju in na območjih, kjer je aktivna alpsko-dinarska tektonska struktura. Kot enega največjih potresov znotraj slovenskih meja navajajo dogodek 12. aprila 1998 v Zgornje Posočje, kjer je potres imel magnitudo približno 5,6 in največjo intenziteto med VII in VIII po EMS-98.
Oktobra 2025 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili 171 lokalnih potresov (to so potresi z žariščem v Sloveniji ali njeni bližnji okolici), kaže mesečno poročilo ARSO Potresi v Sloveniji v oktobru 2025. Za okvir primerjave je ARSO pripravil tudi statistiko za obdobje 2011–2020, kjer je bilo na leto v povprečju zabeleženih približno 2237 lokalnih potresov, kar predstavlja okrog 186 potresov na mesec. Če gledamo le močnejše dogodke, podatki za obdobje 1991–2014 kažejo povprečno okoli 42 potresov na leto z magnitudo nad 2,0 (približno 3,5 na mesec) in okoli 4 potrese na leto z magnitudo nad 3.