

Marko Pogorevc je veteran vojne za Slovenijo. FOTO: Delo

Kam bi ga umestili, še ni jasno. FOTO: Oste Bakal

Pomnik padlim v vojni za Slovenijo 1991 že imamo na Žalah. FOTO: Jure Eržen



Marko Pogorevc, veteran vojne za Slovenijo, je na Vlado Republike Slovenije, urad predsednice države in predsednika državnega zbora in več drugih naslovov poslal pobudo za postavitev spominskega obeležja. Način postavitve je stvar dogovora. Lahko v okviru obstoječih muzejev ali pa v okviru Muzeja slovenske osamosvojitve, katerega vzpostavitev je napovedana, ali pa kako drugače.
»Slovenci smo upravičeno ponosni na osamosvojitveno vojno leta 1991 in na pogum pripadnikov slovenske policije, Teritorialne obrambe ter vseh državljanov, ki so branili demokratično izraženo voljo slovenskega naroda po samostojni državi. Njihova odločnost, požrtvovalnost in pripravljenost braniti domovino so omogočile nastanek Republike Slovenije in ostajajo trajen del našega narodnega ponosa. Prav zato moramo s posebno pieteto ohranjati spomin na vse slovenske branitelje in civiliste, ki so v teh dogodkih izgubili življenje. Njihova žrtev je bila dana za svobodo, demokracijo in prihodnost slovenskega naroda. Ob tem pa po 35 letih samostojnosti ne smemo pozabiti tudi na drugo plat te zgodbe. V vojni za Slovenijo je življenje izgubilo tudi 45 pripadnikov Jugoslovanske armade. Večinoma so bili to mladi naborniki, ki so v tistem času služili obvezni vojaški rok. Niso odločali o politiki, niso sprejemali strateških odločitev in niso nosili odgovornosti za dogajanje, ki je pripeljalo do oboroženega spopada. Mnogi med njimi sploh niso vedeli, zakaj so bili poslani v Slovenijo, saj so bili zavedeni s strani političnega in vojaškega vrha takratne Jugoslavije,« je zapisal Pogorevc.

Slovenci smo upravičeno ponosni na osamosvojitveno vojno leta 1991.

V pobudi je zapisano še »predlagamo, da Republika Slovenija ob 35. obletnici osamosvojitve razmisli o postavitvi primernega spominskega obeležja, namenjenega tem nepotrebnim žrtvam vojne. Takšno obeležje ne bi pomenilo izenačevanja odgovornosti za vojno niti zmanjševanja pomena slovenske osamosvojitve. Nasprotno – predstavljalo bi izraz samozavesti, človečnosti in zrelosti naše družbe in države, ki zna ločiti med tistimi, ki so sprejemali odločitve, in tistimi (žrtvami), ki so zaradi teh odločitev izgubili življenje.«
45 večinoma mladih tujcev je padlo.