Pohodil je 1200 kilometrov ovir

Skromnost je odlika velikih oseb. Je tudi lastnost, ki jo ima Ernest Večko, prejemnik laskavega naziva naj prostovoljec 2011 v kategoriji moških nad 30 let. Bil je zasebni obrtnik, izdeloval je lesene igrače. Delal je ves čas. »Nato sem dojel, da se ne bo dobro končalo, če bom tako nadaljeval. Začel sem dojemati, da delo za materialne dobrine v življenju ni vse, treba je narediti še kaj drugega.« Takrat je našel pot do Ozare, kjer pomaga ljudem s težavami v duševnem zdravju, opravil je tudi tečaj na telefonu za pomoč v duševni stiski – Sopotnik. Njegova občudovanja vredna pot se je začela.

Ne mara šteti ur

Danes je že več kot 10 let aktiven v društvih Ozara, Hospic in Sopotnik. Med drugim je vodil pogovore o življenju, boleznih in duhovni rasti, organiziral izlete, privabil številne v planinsko društvo ter jih spodbujal k stiku z naravo. Ur, ki jih nameni prostovoljstvu, ne bi štel, če tega ne bi zahtevali. »Večkrat sem se sprl z vodstvom, ker tega enostavno nisem želel delati,« se nasmeji in nadaljuje: »Prostovoljstvo je delo, s katerim veliko dobiš, hote ali nehote. Včasih začutiš, da se moraš spremeniti, in potem spontano to tudi storiš. Koliko pridobiš, se niti ne zavedaš.«

Letos si je zamislil projekt Pohodimo ovire. Pešačil je 1200 kilometrov, obiskal je vse enote Ozare, spoznal člane in širšo javnost opozarjal na razširjenost duševnih motenj ter vpliv gibanja na duševno zdravje. »Spoznal sem, da 12 let mojega dela ni bilo kar tako. V 42 dneh, kolikor sem bil na poti, sem le dvakrat plačal za prenočitev. To pove vse. Ljudje so prisluhnili, ko sem pojasnjeval cilje.« Teh mu ne zmanjka, že ta teden se bo podal na novo, 300 kilometrov dolgo pot od Obrežja do Trsta, znano tudi kot slovenski Camino.

Že 140 prostovoljcev

Za prostovoljno delo so pomembni delo v skupinah, stik z naravo in zavedanje, da za osebo vedno stoji društvo, pravi Ernest. Poudarja, da je priznanje naj prostovoljec 2011 tudi priznanje društvom. Eden od tistih, ki stojijo za njim, je Bogdan Dobnik, predsednik Ozare. V sklopu tega društva je lani delovalo že 140 prostovoljcev, ki so opravili 7278 ur prostovoljnega dela. Veliko pozornosti namenjajo osebam, ki imajo shizofrenijo, bipolarno motnjo ali jih muči depresija. »Znano je, da je lahko pomemben zunanji sprožilec za nastanek simptomov depresije tudi splošna negotovost zaradi trenutne finančne krize. Pri odraslih ima veliko vlogo tudi dolgo trajajoča brezposelnost pa tudi druge stresne življenjske okoliščine. Mladi so do bolezni pogosto nekritični in si jo priznajo šele po več hospitalizacijah,« ocenjuje Dobnik.

Veseli ga, da je prostovoljcev vedno več in da ljudem z uspešnim delom vztrajno sporočajo, da duševne motnje niso nekaj, česar bi se morali sramovati. Na to so skupaj s sorodnimi organizacijami opozorili tudi z nedavnim Koncertom z dobrodelnimi toni, kjer so predstavili dela treh svetovno znanih skladateljev, ki so se spopadali s duševnimi motnjami. Septembra ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora v večjih slovenskih mestih načrtujejo postavitev posebne spominske plošče, ki bo simbolizirala odsotnost tistih, ki so si lani vzeli življenje, oktobra ob dnevu duševnega zdravja pa bodo v Ljubljani postavili poseben simulator, ki bo prikazal doživljanje ljudi s psihotičnimi motnjami.