Poletni meseci v gore privabijo številne obiskovalce, ki si želijo svežega zraka, čudovitih razgledov, obenem pa občudujejo čudovite, pisane cvetlice, ki marsikoga premamijo, da bi si utrgal kakšen cvet. Ravno v tem času v visokogorju in sredogorju uspevajo številne redke ter zavarovane rastlinske vrste, ki so zaradi kratke rastne sezone in zahtevnih življenjskih razmer še posebno občutljive za človekove posege. Strokovnjaki zato prosijo vse obiskovalce gora, da prispevajo k njihovemu ohranjanju tako, da ostajajo na označenih planinskih poteh in rastline občudujejo z razdalje.
V Sloveniji je z Uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah zavarovanih 240 različnih rastlinskih vrst. Med njimi so številne značilne gorske, kot so planika, različne vrste sviščev, murke, avrikelj, kranjski jeglič, alpska možina, zoisova zvončica, sternbergov klinček, velikonočnica, kranjska in turška lilija, ozkolistna narcisa, blagajev volčin, rumeni sleč, navadna jarica, šopasti repušnik ter lepi čeveljc.
Lepi čeveljc je ena najbolj prepoznavnih divje rastočih orhidej v Evropi. Pri nas je strogo zavarovana že več kot 100 let. FOTO: Slovenska flora
Okrepljen nadzor
»Prva prizadevanja za varstvo narave in predvsem rastlin na Slovenskem segajo v konec 19. stoletja, med prvimi varovanimi rastlinskimi vrstami pa se je znašel blagajev volčin, za katerega se je zavzel saški kralj Friderik Avgust II., ko je leta 1838 obiskal rastišče na Gori nad Polhovim Gradcem. V spomin na ta dogodek je polhograjski graščak Blagaj še isto leto postavil na vznožju Polhograjske Gore spomenik, ki še danes priča o naši naravoslovni kulturi. Leta 1896 je bila na Goriškem zavarovana planika in je tako najstarejša zavarovana rastlina na ozemlju današnje Slovenije. Na predlog Slovenskega planinskega društva je bil leta 1898 sprejet zakon za Vojvodino Kranjsko o varstvu blagajevega volčina in planike,« navajajo v komisiji za varstvo gorske narave.
Na pomen odgovornega ravnanja v naravi opozarjajo tudi v Triglavskem narodnem parku (TNP), kjer rastejo številne ogrožene in zavarovane rastlinske vrste. Letos namenjajo pozornost zlasti lepemu čeveljcu, eni najbolj prepoznavnih divje rastočih orhidej v Evropi, ki je pri nas strogo zavarovan že več kot stoletje. Uspeva predvsem v bukovih gozdovih, na gozdnih obronkih in v pasu ruševja, pomemben del njegove populacije pa raste prav na območju TNP.
Bledo rumeni cvetovi blagajevega volčina opojno dišijo, ta rastlina je dobila celo spomenik. FOTO: Alpski Botanični Vrt/Špela Pungaršek
Po ocenah strokovnjakov je v TNP približno petina vseh slovenskih rastišč lepega čeveljca.
Po ocenah strokovnjakov je v njem približno petina vseh slovenskih rastišč te izjemne rastline. V parku poudarjajo, da lahko obiskovalci največ prispevajo k njenemu ohranjanju s spoštovanjem narave in varstvenih pravil. V času cvetenja bodo na nekaterih območjih zato izvajali okrepljen naravovarstveni nadzor ter obiskovalce dodatno ozaveščali o pomenu varovanja občutljivih rastišč.
Škodljivi koraki
Gorski ekosistemi sodijo med najbolj ranljive naravne habitate. Zaradi zahtevnih geoloških in podnebnih razmer se rastlinje obnavlja zelo počasi, zato ima lahko že hoja zunaj označenih poti dolgotrajne posledice. Kot opozarjajo naravovarstveniki, naj pohodniki gorske rastline občudujejo na kraju samem, nikakor pa naj jih ne trgajo in ne izkopavajo, saj morajo ostati v svojem naravnem okolju, da jih bodo lahko občudovale tudi prihodnje generacije obiskovalcev. Problem je še zlasti pereč na strmih in množično obiskanih pobočjih, kjer se pogosto pojavljajo erozijska žarišča, tam pa rastlinje zaradi teptanja izgine.
Planika je ikona naših gora. FOTO: Tina Horvat
Prva prizadevanja za varstvo narave in predvsem rastlin na Slovenskem segajo v konec 19. stoletja.
Že v preteklosti so k varovanju gorskih rastlin pomembno prispevale gorske straže planinskih društev, ki so veliko pozornosti namenile ravno varstvu gorskih rastlin, pa tudi naravovarstvena služba pohodnike redno ozavešča in opozarja, da je trganje rastlin prepovedano. Pri Planinski zvezi Slovenije deluje celo posebna Komisija za varstvo gorske narave.
