Poklon sv. Lenartu v Slovenskih goricah: z molitvijo je pomagal noseči kraljici

V Lenartu v Slovenskih goricah so se s praznično žegnanjsko nedeljo končale prireditve v počastitev občinskega praznika. Kraj je dobil ime po cerkvi sv. Lenarta, ki goduje 6. novembra in je v pisnih zgodovinskih virih prvič omenjen leta 1196.

Letošnje praznovanje je bilo sicer v znamenju slovesnega odprtja šolskega prizidka, družabni del pa sta kot običajno dopolnila še martinovanje in praznična Lenartova nedelja.

Farna cerkev sv. Lenarta, po kateri je kraj dobil ime.

Ta je v prekrasnem sončnem vremenu v središče Slovenskih goric privabila množico obiskovalcev od blizu in daleč. Ob slovesnem obredu zlatomašnika Janeza Kurbusa so se zvrstili nastopi slovenskogoriškega pihalnega orkestra MOL, folklorne skupine Jurovčan iz Jurovskega Dola, folklorne skupine Kulturnega društva sv. Ana in lenarškega Twirling plesnega in mažoretnega kluba.

S številnih stojnic so ponujali mlada vina lenarških vinogradnikov ter kulinarične dobrote kmečkih žena in deklet, Lenart pa je tudi sejmaril, kot je stara navada žegnanjske nedelje. In še nekaj je treba zapisati, namreč stari vremenski pregovor pravi: »Kakršno na Lenarta kane, takšno do božiča ostane.« Sv. Lenart se je kopal v jesenskem soncu in enako praznična nedelja!

Za zahvalo zemlja

Sv. Lenart je živel v 6. stoletju v Franciji. Rodil se je v današnjem mestu Limoges, večino življenja pa je deloval v bližini, v kraju, ki se danes imenuje Saint Léonard de Noblat. Tam je kot opat vodil samostan, v samostanski cerkvi pa je tudi pokopan – njegov grob je nad glavnim oltarjem. Sv. Lenart je imel poseben čut do zapornikov. Posredoval je zanje pri kralju in dosegel, da so bili mnogi izpuščeni, nato pa jim je pomagal, da so lahko zaživeli pošteno življenje. Je tudi priprošnjik za zdravje živine in rojstvo otrok.

Bilo je živahno in veselo.

Sv. Lenart je okoliškim kmetom pomagal s praktičnimi nasveti in velikokrat so se takrat zgodili čudeži ozdravitve živine, zato so se kmetje velikokrat zatekali k njemu v priprošnjo. Še danes marsikateri kmet reče: »Za zdravje živine pa prosimo k sv. Lenartu.«

Živel je v 6. stoletju. VIR: Univerzitetna knjižnica Maribor

Po izročilu je sv. Lenart nekoč z molitvijo pomagal noseči kraljici. Kraljičina nosečnost se je zapletla, ogrožena sta bila tako mati kot otrok. Po srečnem porodu je kralj Lenartu v zahvalo podaril toliko zemlje, kolikor je je lahko v eni noči objahal na oslu. Tako je nastala opatija, kasneje pa mesto Saint Leonard de Noblat. Še danes na njegov grob mamice prinašajo slinčke, nogavičke in dude v zahvalo za zdravo rojstvo otrok.