Pokojnine iz državne blagajne ne bodo višje od 1450 evrov

LJUBLJANA – Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko je v zgodnjih jutranjih urah po slabih osmih urah končal razpravo o dopolnilih zakona o uravnoteženju javnih financ. Pri tem so koalicijski poslanci z dopolnili omilili nekatere varčevalne ukrepe, za člene, ki zadevajo odprta vprašanja s sindikati, pa so poskrbeli, da so ostali nedorečeni.

Tako so člani odbora pustili odprte možnosti, da na plenarnem zasedanju državnega zbora, ki je predvideno za četrtek in petek, v zakon z dopolnili vnesejo morebitni dogovor s sindikati javnega sektorja, ki bo predvidoma dokončno znan danes. Med drugimi, denimo, ostajajo odprti členi, ki govorijo o spremembah normativov in standardov v šolstvu, normativih v vrtcih, ter členi, ki se nanašajo na nižanje plač javnih uslužbencev, regres, odpravo plačnih nesorazmerij in zmanjšanje nekaterih pravic iz dela javnih uslužbencev.

Omiljeni ukrepi

Med ukrepi, s katerimi je koalicija na zahtevo sindikatov omilila nekatere ukrepe, nekatere omilitve pa sta zahtevali tudi koalicijski stranki DeSUS in NSi, je bilo sprejeto dopolnilo, da 2. maj ostaja dela prost dan. Prav tako je bilo sprejetih več dopolnil s področja družinske politike. Med njimi dopolnilo, po katerem starši za drugega otroka v vrtcu plačajo 30 odstotkov stroškov. Sprejeto je bilo tudi dopolnilo, da bo starševsko nadomestilo, ki se izplačuje po prvih treh mesecih porodniške (ta ostaja še naprej 100-odstotna), znašalo 90 odstotkov osnove in se v zadnjih treh mesecih ne bo znižalo na 80 odstotkov, kot je bilo sprva predvideno. Nadomestilo bo 100-odstotno, kadar osnova ne bo presegla 763 evrov.

Na področju pokojnin je bilo sprejeto dopolnilo, po katerem pokojnine, ki se izplačujejo iz državne blagajne, ne bodo smele biti višje od 1450 evrov, letni dodatek (v različnih zneskih) pa bodo dobili tisti s pokojnino, nižjo od 622 evrov. Pri tem je nekatere opozicijske poslance zanimalo, ali je spremembe pokojninske zakonodaje dopustno spreminjati glede na to, da lani sprejeta pokojninska reforma ni bila potrjena na referendumu. Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve jim je pojasnil, da glede tega ni nobene bojazni, saj nobena od rešitev, ki je predlagana, v omenjeni reformi ni bila predlagana.

Dvignili višino dohodka za četrti dohodninski razred 

Člani odbora so z dopolnilom dvignili višino dohodka za tiste, ki padejo v četrti dohodninski razred, na slabih 70.000 evrov bruto. Uvedbo dodatnega dohodninskega razreda je sicer predlagala SD, podprla pa jo je tudi koalicija. Glede tega je finančni minister Janez Šušteršič na odboru pojasnil, da se omenjeni razred uvaja kot začasen ukrep, »kot neke vrste krizni davek«, od njega pa si letno v proračunu obetajo okoli 15 milijonov evrov.

Dopolnila SD in Pozitivne Slovenije zavrnjena

V poslanskih skupinah SD in Pozitivne Slovenije so k zakonu vložili številna dopolnila, vendar jih je koalicija večino zavrnila. Tako je zavrnila dopolnila SD, da se črtajo členi, ki uvajajo nekatere spremembe v osnovnem šolstvu, kot so postopno uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta za učence 1. razreda, zmanjšanje ur izbirnih predmetov in spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja.

Ob tem je Majdo Potrato (SD) začudilo, da so se take rešitve znašle v zakonu, ki je naravnan varčevalno. Po njenem mnenju namreč rešitve prinašajo le dodatne stroške. Opozorila je tudi, da so bile sprejete brez soglasja stroke.

Razprava je sicer tudi tokrat minila ob opozorilih opozicijskih poslancev, da se omenjeni zakon sprejema prehitro in da bi si bilo treba za nekatere rešitve vzeti več časa. Renata Brunskole iz Pozitivne Slovenije je tudi opozorila, da nekatere spremembe nimajo nobene zveze z varčevanjem.

K zakonu je bilo sicer vloženih več kot 350 dopolnil, zanje pa so člani odbora na dveh maratonskih nočnih zasedanjih porabili 18 ur. Zakon sicer z rebalansom proračuna, ki ga je odbor za finance obravnaval v torek, predstavlja temeljno zakonsko podlago za varčevalne ukrepe, ki jih je pripravila vlada. Odbor bo zdaj na podlagi sprejetih dopolnil pripravil dopolnjeni predlog zakona, ki ga bo državni zbor obravnaval na izredni seji, sklicani za četrtek in petek skupaj z rebalansom.