ZA IZJEMNE DOSEŽKE

Pokojninski dodatki za izjemne dosežke

Deležni jih bodo upokojenci, ki so imeli pomembne zasluge v kulturi in znanosti.

S predlogom zakona želi država natančneje opredeliti, kdo bo zaradi dosežkov na področju kulturne umetnosti pri pokojnini dobival dodatek. Fotografija je simbolična. Foto: Uroš Hočevar/Kolektiff

Barbara Hočevar

4. 10. 2024 | 08:00

3:16

A+A-

Poslanci so konec septembra na mizo dobili predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, s katerim želijo na ministrstvu za kulturo finančno izkazati priznanje upokojenim posameznikom za pomembne zasluge v kulturi, znanosti in drugih dejavnostih pod okriljem tega resorja.

S tem naj bi nadomestili zastarel in pomanjkljiv institut izjemnih pokojnin, predvsem zaradi kritik računskega sodišča. Podobne dodatke za športnike so na predlog tedaj poslanca Petra Vilfana zakonsko uredili leta 2017.

»Po več desetletjih netransparentnosti in zastajanja prošenj predlagateljev je nujno, da se dodeljevanje dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ustrezno pravno uredi. Dodatek upokojenim umetnikom in umetnicam, ki so s svojimi izjemnimi dosežki izkazali posebne zasluge za razvoj, pomen in kakovost umetnosti v Sloveniji ali tujini ter s tem krepili ugled naše države, je tudi pripoznanje njihovega dela ter pomena umetnosti in kulture za našo državo,« je ob vladni potrditvi besedila predloga zakona izjavila ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Kdo ga je dobil?

Od leta 2021 so dodatke k starostni pokojnini priznali 11 kulturnikom. To so: slikar Kostja Gatnik, prevajalec in pisec Aleš Berger, filmski režiser Karpo Godina, plesalka in igralka Mateja Rebolj, književniki Milan Jesih, Niko Grafenauer, Milan Dekleva, baletnik Janez Mejač, pesnika in publicista Andrej Zlatko Brvar in Boris A. Novak, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov.

Predvidevajo do deset vlog v prvem letu

Predlog zakona natančno določa seznam priznanj in nagrad, ki štejejo za izjemne dosežke v umetnost. Na ministrstvu za kulturo so nam pojasnili, da se lahko dodatek dodeli v polni (100 odstotkov) ali polovični (50 odstotkov) odmeri, odvisno od predlagateljevih posebnih zaslug za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v domovini ali mednarodnem prostoru. Do polnega dodatka bodo upravičeni samo Prešernovi nagrajenci za življenjsko delo.

Na ministrstvu za kulturo predvidevajo do deset vlog v prvem letu, finančne posledice do konca letošnjega leta so ocenili na približno 31.000 evrov, v naslednjem letu pa okrog 180.000 evrov.

V nasprotju z nekaterimi izrednimi pokojninami, ki so se priznavale v preteklosti in katerih višina ni nujno omejena na najvišjo starostno, se pravica do dodatka preneha s smrtjo posameznika in je ni mogoče prenesti na osebe, ki so upravičene do vdovske ali družinske pokojnine po njem.

S tem naj bi nadomestili zastarela in pomanjkljiva pravila. Dodatke za športnike so uredili že leta 2017. Pravica do dodatka preneha s smrtjo posameznika.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu