Pol Aljaževega stolpa je Marijinega

»Dne 7. avgusta 1895 opoldne je prvikrat solnce obsijalo najvišjo stavbo na Slovenskem,« je javnosti, predvsem planinski, s tistim časom primerno zamudo objavil Planinski vestnik, glasilo Slovenskega planinskega društva in potem še dolga desetletja glasilo njegove naslednice, Planinske zveze Slovenije. Isto leto, ko je začel izhajati, 1895., je nekaj številk prej sporočil svojemu hribovskemu občinstvu, da »je dobro znani slovenski rodoljub in turist velečastni gospod Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, v čigar župniji stoji deloma slovenski (take so bile takrat meje, op. a.) velikan Triglav, ...