Piran ni le eno najlepših obalnih mest v Sloveniji, že pol stoletja je tudi pomembno umetniško središče. Velik del te zgodbe pišejo Obalne galerije Piran, ki so praznovale 50 let delovanja. V tem času so pripravile stotine razstav, mednarodne projekte, umetniške simpozije, pogovore in delavnice, ki so Piran, Koper in Portorož postavili na zemljevid sodobne umetnosti.
Ob jubileju so v Mestni galeriji Piran pripravili razstavo Obalne galerije Piran – 50 let sodobne umetnosti. Razstava obiskovalce popelje v zakulisje galerijskega sveta: od plakatov in katalogov do fotografij in video zapisov, ki pričajo o desetletjih intenzivnega kulturnega dogajanja. Odprta bo še do srede maja.
Vizija ljudi
Obalne galerije so nastale leta 1974, ko so v Piranu ustanovili javni zavod za likovno umetnost. Pri tem so pomembno vlogo odigrali kulturni delavci in vizionarji iz slovenske Istre, med katerimi izstopa akademski slikar, umetniški vodja in galerist Anton - Toni Biloslav (1946–2013). Bil je eden ključnih pobudnikov razvoja galerijske dejavnosti na Obali. Biloslav je bil prepričan, da mora umetnost postati del javnega življenja mesta, ne pa ostati zaprta v ateljejih. Prav takšno razmišljanje je omogočilo nastanek galerijske mreže, ki danes povezuje več mest na slovenski obali.
Med pomembnejšimi umetniškimi projekti Obalnih galerij je zagotovo kiparski simpozij Forma viva Portorož. FOTO: Obalne galerije
Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je kolektivu Obalnih galerij izročila priznanje in zahvalo za izjemen prispevek. FOTO: Obalne galerije
Slikarski Ex-tempore popestri tudi otroški ex-tempore. FOTO: Janez Mužič
Velik vpliv na razvoj galerij je imel tudi umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved (1947–2026). Kot umetniški vodja je od leta 1977 desetletja oblikoval razstavni program in galerije povezal z evropskim umetniškim prostorom. Danes zavod vodi direktorica Mara Ambrožič Verderber, ki poudarja, da je naloga galerij povezovati umetnost z družbo ter odpirati prostor novim idejam in umetniškim praksam.
V treh mestih
Obalne galerije danes niso le ena galerija, ampak mreža razstavnih prostorov. Najpomembnejši so Mestna galerija Piran, Galerija Meduza v Kopru, Galerija Loža v Kopru in Galerija Herman Pečarič v Piranu. Posebno mesto ima prav zadnja, v kateri hranijo obsežno zapuščino piranskega slikarja (1908–1981). Njegove slike istrske pokrajine, oljčnih nasadov in piranskih vedut veljajo za dragocen dokument mediteranskega sveta. Med najpomembnejšimi umetniškimi projekti Obalnih galerij Piran na slovenski obali je zagotovo Forma viva Portorož. Kiparski simpozij je leta 1961 ustanovila skupina umetnikov, med njimi Janez Lenassi in Jakov Brdar, ki sta želela ustvariti park monumentalnih skulptur na prostem. Umetniki od takrat iz istrskega kamna vsako drugo leto ustvarjajo skulpture, ki še danes stojijo v obalnih parkih in so postale eden najbolj prepoznavnih kulturnih simbolov Portoroža. Tudi za to spoštljivo staro in še vedno nastajajočo zbirko ter njeno ohranjanje danes skrbijo prav Obalne galerije Piran. Kiparji iz več kot 30 držav so tam izdelali več kot 130 kamnitih skulptur (skupaj jih je danes okoli 160, ker so nekatere pozneje dodali ali premestili).
V rekordnih letih je na Ex-temporu sodelovalo več kot 700 slikarjev.
Med umetniki, ki so ustvarjali na simpoziju, so tudi mednarodno uveljavljena imena Janez Lenassi, Jakob Savinšek, Dušan Tršar, Bjorn Norgard, Petar Hadži Boškov, Ernst Eisenmayer in Jørgen Haugen Sørensen. Park skulptur na Seči danes velja za enega največjih parkov monumentalne kamnite plastike na prostem v Evropi, kipi pa niso samo v parku, ampak tudi v mestih slovenske Istre.
Slikarska delavnica
Še en znameniti dogodek je povezan z galerijami. To je Ex-tempore Piran, ki se je začel leta 1966 in je danes ena najstarejših tovrstnih slikarskih prireditev v tem delu Evrope. Njen namen je, da umetniki v neposrednem stiku z mestom ustvarijo dela, navdihnjena z morjem, istrsko pokrajino in starim mestnim jedrom. Slikarji med drugim ustvarjajo motive Tartinijevega trga, piranskih ulic, ribiških bark in solin. Najboljša dela strokovna žirija nagradi, številna pa ostanejo v zbirki galerij. Danes na Ex-temporu vsako leto sodeluje več sto umetnikov iz več kot 20 držav, ki skupaj ustvarijo tudi 500 ali več slik. V skoraj šestih desetletjih je tako nastalo že več kot 25.000 del.
V petih desetletjih so v Obalnih galerijah razstavljali številni priznani umetniki iz Slovenije in tujine. Med njimi so bili Janez Lenassi, Marij Pregelj, Zoran Mušič, Lojze Spacal, Bogdan Borčić, Jože Ciuha, Tone Lapajne in Emil Kovačič. Galerije so gostile tudi številne sodobne umetnike srednje generacije in mednarodne ustvarjalce, ki so sodelovali na razstavah in projektih.
Kamnite skulpture so tudi v mestih slovenske Istre. FOTO: Obalne galerije
Park skulptur na Seči danes velja za enega največjih parkov monumentalne kamnite plastike na prostem v Evropi. FOTO: Obalne galerije
Umetniki v neposrednem stiku z mestom ustvarijo dela, navdihnjena z morjem, istrsko pokrajino in starim mestnim jedrom. FOTO: Obalne galerije
Ob Ex-temporu se tudi Tartinijev trg spremeni v galerijo. FOTO: Obalne galerije
Ob 50-letnici galerij je Piran obiskala tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, ki je zavodu podelila priznanje za pomemben prispevek k slovenski kulturi. Dogodek je potekal v Mestni galeriji Piran, kjer so si gostje ogledali jubilejno razstavo in obudili spomine na številne umetniške projekte. Čeprav so se v petih desetletjih zamenjale generacije umetnikov, kustosov in obiskovalcev, je poslanstvo galerij ostalo enako: predstavljati sodobno umetnost in odpirati prostor za dialog o svetu okoli nas. Tako prav v Piranu, majhnem mestu ob morju, še naprej nastajajo zgodbe, ki pogosto potujejo daleč prek slovenskih meja.
