Podobno kot že vrsto let julija so tudi minulo soboto ob reki Muri v Veržeju pripravili tradicionalne Poletne igre pri Babičevem mlinu. Pripravljajo jih z željo, da mlinarsko dediščino predstavijo kot živ in povezovalen del obmurskega prostora, ne le kot spomin na preteklost. Babičev mlin je eden najbolj prepoznavnih simbolov Pomurja in hkrati kraj, kjer se prepletajo tradicija, narava ter sodobno življenje ob reki Muri.
»Z dogodkom povezujemo domačine, obiskovalce, lokalne ponudnike, kulturne ustvarjalce in projektne partnerje. Skozi igre, glasbene in folklorne nastope ter predstavitev projekta Od mlina do mlina in Razpršenega muzeja mlinov Slovenije in Madžarske kažemo, da je kulturna dediščina mlinov lahko izhodišče za nova turistična doživetja, pa tudi za srečevanja in sodelovanje lokalnih akterjev s področja turizma in regionalnega razvoja,« pove organizator dogodka Simon Balažic in predsednik Društva Razpršeni muzej mlinov Slovenije in Madžarske.
Dogodek povezuje domačine in obiskovalce, lokalne ponudnike in kulturne ustvarjalce.
Projekt Od mlina do mlina povezuje 13 mlinov in njihove zgodbe znotraj projektnega območja, ki sega od Sombotela do Pohorja. S čezmejnim sodelovanjem povečujejo prepoznavnost mlinarske dediščine, povezujejo lokalna okolja ter razvijajo skupne kulturne in turistične vsebine, ki so zanimive tako za domačine kot za obiskovalce.
»Verjamemo, da dediščina ostaja živa takrat, ko jo ljudje doživijo, razumejo in prenesejo naprej. Prav zato so dogodki, kot so Poletne igre pri Babičevem mlinu, pomembni, saj ljudem omogočajo neposreden stik s krajem, njegovimi zgodbami in ljudmi, ki to dediščino ohranjajo, obenem pa jo približujejo tudi mlajšim generacijam,« je poudaril Simon Balažic.
S čolni so tekmovali po suhem.
Med 13 mlinov v razpršenem muzeju jih je vključenih osem iz Slovenije, in sicer so to Kolenkov mlin iz Gornje Bistrice, Pütarjev iz Dolnjih Slavečev, mlin na Muri iz Ižakovcev, Žido-Lenaršičev mlin iz Markovcev, Babičev iz Veržeja, Dajčev iz Sotine, mlin iz Gornjih Slavečev, mlin na veter Stara Gora, Šetorov mlin iz Šmartnega na Pohorju ter Slomškov mlin iz Razkrižja.
»Verjamemo, da dediščina ostaja živa takrat, ko jo ljudje doživijo, razumejo in prenesejo naprej,« je poudaril organizator Simon Balažic.
Mlini, vključeni v razpršeni muzej, so že prejeli tablico o članstvu v muzeju s svojo označevalno številko, namestili pa jih bodo na vidnem mestu na vsakem. »Res impresivna pobuda za našo regijo. Lepo je bilo biti del tega in izkusiti, s koliko zavzetosti, srčnosti in strokovnosti se izvaja ta projekt. Razpršeni muzej mlinov ne povezuje le zgodovinske kulturne dediščine, temveč tudi ljudi in regije prek meja. Projektu želim veliko uspeha in se veselim nadaljnjega razvoja,« je dejal eden izmed prisotnih gostov na predstavitvi zanimivega muzejsko-mlinarskega projekta.
Poletne igre omogočajo neposreden stik s krajem, njegovimi zgodbami in ljudmi.
