Policija grozi

Marta peče jajca za zajtrk. Nenadoma vdre v kuhinjo njen Košir:
»Pazi, dodaj še malo olja! Oh, bog! Pečeš jih preveč naenkrat. Obrni jih! Takoj jih obrni! Zažgala se bodo! Nikoli me ne poslušaš, ko kuhaš, nikoli! Obrni jih že enkrat! Pa pohiti! In ne pozabi jih posoliti. Veš, da vedno pozabiš na sol. Posoli že!«
Marta ga zaprepadeno gleda:
»Kaj je s tabo? Misliš, da ne znam speči nekaj jajc?«
Košir mirno: »Ne, hotel sem ti le pokazati, kako se počutim, ko vozim.«

Korel med nedeljsko spovedjo.
»Gospod župnik, zelo sem grešil. Bil sem sam doma, ko je k meni prišla sestra moje žene. Saj veste, malo sva se zaklepetala in se je zgodilo.«
»Sinko, ni tako strašno, Bog odpušča tudi večje grehe.«
»A to še ni vse,« nadaljuje Korel. »K meni je na obisk prišla tašča. Malo sva se zaklepetala in prišlo je samo od sebe.«
»Tudi to ti bo Bog odpustil, zmolil boš nekaj zdravamarij,« je bil velikodušen duhovnik.
»Veste,« je opogumljen nadaljeval Korel, »nekega dne sem šel mimo polja, ki ga je obdeloval sosed. Malo sva se zaklepetala, potem pa se je zgodilo.«
»Veš kaj, sinko, zdaj pa počasi odidi, da se ne bova zaklepetala.«