Policija označila Metelkovo za tvegano, oglasil se je tudi Janković

V petek je policija del središča Ljubljane – območje od Masarykove do Ilirske ulice, kamor spada tudi AKC Metelkova mesto – uradno razglasila za »varnostno tvegano območje«. Poteza je sprožila oster odziv uporabnikov Metelkove, ki poudarjajo, da so tam že 33 let in da so sestavni del mesta. Obenem priznavajo, da so stiske na terenu resne, a opozarjajo, da jih z več represije ne bo mogoče odpraviti. »Metelkovci_ke smo tukaj že 33 let. Smo del tega mesta, ga soustvarjamo, ga poznamo in mesto pozna nas,« so zapisali in spomnili na kulturno vlogo območja: ateljeje, delavnice, klube, galerije in množico dogodkov, ki jih gostijo.

Uporabniki Metelkove ne zanikajo, da so na javnih površinah vidni težki socialni problemi. »Vemo, da so brezdomstvo, uporaba in preprodaja nedovoljenih drog, brezizhodnost mladih in odrinjenih pri nas vidni,« priznavajo, a istočasno dodajajo ključno poanto: »Metelkova ni generator teh družbenih procesov in krivec za nastalo situacijo.« Pravijo, da je Metelkova postala zatočišče tudi zato, ker so ranljivi ljudje iz drugih delov mesta potisnjeni stran: »Zaradi odprtega, socialno ozaveščenega pristopa je Metelkova pribežališče za populacijo, ki jo sicer zaradi gentrifikacije iz ulic preganjajo mestne in državne politike.« Mestni občini Ljubljana očitajo, da »z razvojno politiko ves čas potiska svoje težave na Metelkovo«, nato pa država območje označi za tveganje, ki ga je mogoče “zdraviti” predvsem s prisilo.

FOTO: Jože Suhadolnik

Nov poskus diskreditacije?

Razglasitev “tveganega območja” razumejo kot priznanje neuspeha institucij: »Opredelitev, da je neko območje postalo »varnostno tvegano«, je implicitno priznanje, da pristojnim ni uspelo obdržati ustrezne varnostne ravni,« so zapisali in dodali, da je to po njihovem nezaupnica MOL in policiji pri urejanju socialnih problemov. Posebej so izpostavili skrb, da bo oznaka služila diskreditaciji Metelkove in nevladnih organizacij, predvsem v predvolilnem času, ter opozorili na možnost širšega nadzora. Skrbi jih, da bi ukrepi, ki jih omogoča t. i. Šutarjev zakon, lahko vodili v “lov” na napačne ljudi: zakon po njihovem z video nadzorom in profiliranjem »vodi v kriminalizacijo nedolžnih obiskovalcev_k in uporabnic_kov AKCMM«. Pri tem spominjajo tudi na pretekle izkušnje: »Dobro se spominjamo intervencij specialnih enot na našem dvorišču v času pandemije.«

V zaključku opomnijo, da se razmere morajo izboljšati, vendar ne s pristopom, ki vse skrči na kaznovanje. »Potrebni so sveži, drugačni pristopi in ne represija,« so zapisali ter dodali, da Metelkova ne želi ostati le označena kot problem: »Metelkova ni vir problema, lahko pa je del rešitve – kar je tudi naša zaveza.« Podpornike in obiskovalce so pozvali, naj kljub zaostrenim razmeram ostanejo z njimi: »… da nam kljub težki situaciji še naprej stojite ob strani, obiskujete naše dogodke in ohranjate Metelkovo živo, avtonomno in skupnostno.«

Šutarjev zakon z luknjami tudi drugje

Njihov strah pred “preizkušanjem novih nadzornih ukrepov” se pojavlja v času, ko se tudi drugod kaže, da ima Šutarjev zakon v praksi več ostrih robov. Policija sicer poudarja prve pozitivne učinke in preventivno vlogo, kot smo že poročali, a hkrati se v javnosti pojavljajo kritike zaradi pravnih lukenj – najbolj odmevno pri tem, da so tatvine majhne vrednosti po novem obravnavane kot prekršek, kar je v nekaterih primerih povzročilo zastoj ali zaplete v postopkih. Tudi varnostniki v trgovinah opozarjajo na omejitve pri zadržanju osumljencev, Vrhovno sodišče pa je zahtevalo ustavno presojo dela zakona, ki omogoča podaljšanje pripora.

Šutarjev zakon v praksi: več pooblastil, a tudi nevarna luknja pri tatvinah