Policisti prodali kobilo na dražbi za 50 evrov

SLOPE, BAZOVICA – Dveletna divja kobila, ki so jo 7. maja ujeli v bližini Tubelj pri Kozini in jo spravili za ogrado turistične kmetije Pri Filetu v Slopah, je dobila ime in novega rejca, ki bo po ureditvi vseh formalnosti postal tudi njen lastnik. Ime ji bo Nuriah, v teh dneh jo bodo čipirali in izdali potrebni dokument za živali, tako da se bo iz Slop kmalu preselila na posestvo, bolje rečeno ranč v sosednji Bazovici, kjer se bo pridružila čredi štirinajstih konj, ki jih vzrejajo sestri in brat Carboni.

Zanimivo, da je koprska policijska uprava žival prodala na podlagi pravilnika o najdenih stvareh. Predkupno pravico so dali Tomažu Jelušiču iz Slop, ki je dober mesec skrbel zanjo. V skladu z določbami o prodaji najdenih predmetov so izračunali, da bi bila izklicna cena na dražbi približno 330 evrov, približno 1,1 evra za kilogram žive teže, kolikor je tržna cena živali, namenjenih zakolu. »Kobilo smo sicer ponudili šestim osebam, ki se ukvarjajo s prodajo konj. Ker je zanimanje pokazal Jelušič, smo se odločili, da ima predkupno pravico, odbili smo stroške, ki jih je imel za oskrbo živali, tako da jo je odkupil za 50 evrov. Taka odločitev je padla tudi zato, ker je Jelušič obljubil, da je ne bo dal v zakol. Vsi, ki smo sodelovali v postopku, ki je sicer moral potekati po vseh pravilih, smo veseli, da žival ni končala v klavnici,« je pojasnila Anita Leskovec, predstavnica PU Koper za odnose z javnostjo.

Izkušnje iz Kalifornije

Veterinarska inšpekcija in policijska uprava sta ob najdbi divje kobile poklicali na pomoč Jelušiča, ker imajo njegovi starši turistično kmetijo s tremi konji. »Bil sem v službi, zato se nisem mogel takoj odzvati. Poklical sem Martino Ivančič iz Hotične, kot vabo sem ji ponudil svojega lipicanca Belka, poklicali smo še gojitelje konj iz Bazovice, saj sem vedel, da ima Shaula Carboni veliko izkušenj z divjimi konji. Nabrala si jih je z delom v Kaliforniji, vedel sem tudi, da ima na svojem ranču v Bazovici v neposredni bližini spominskega parka bazoviškim žrtvam dva divja konja. Lovu na kobilo sem se pridružil, ko jo je imela Shaula že v oblasti. Čakala nas je še štiri kilometre dolga pot do naše staje v Slopah,« nam je prijetje opisal Tomaž Jelušič in dodal, da nima izkušenj z vzrejo divjih konj, za odkup se je odločil, ker sta zanimanje pokazali sestri Shaula in Irina ter brat Jacopo Carboni.

»Prijetje je trajalo več ur. Kobilo smo privabili s pomočjo Jelušičevega Belka. Temu se je prvemu približala in mu sledila do zaprte kraške vrtače. Pri prijetju smo bili poleg Martine še Irina, Jacopo, moj mož Mike, pozneje se nam je pridružil še Tomaž. Trajalo je kar dve uri in pol, da se je toliko pomirila, da sem si ji lahko približala in okoli vratu zadrgnila laso. Reagirala je kot vsi divji konji. Začela je skakati in se premetavati po tleh. Kar več ur je trajalo, da se je pomirila in smo se peš odpravili do obore v Slopah,« je dogajanje opisala 27-letna Shaula Carboni.

Družba iz Norveške

Kobilo, ki je bila polna podrepnih muh in klopov, so takoj popršili z ustreznim insekticidom, v Slopah pa so jih odstranjevali ročno, kar je tudi trajalo nekaj ur. »Ločil sem jo od mojih treh konj, da se ne bi zajedavci preselili nanje, kar nam je uspelo. V dobrem mesecu je povsem čista, zredila se je za približno 50 kilogramov in je že v dobri formi. V teh dneh jo bomo še čipirali, veterinarska uprava bo izdala ustrezni dokument, Carbonijevi pa že urejajo potrebne papirje, da jo odpeljejo na svoj ranč. S tem imajo že dobre izkušnje, saj so pred kratkim uredili vso potrebno dokumentacijo, da so v Bazovico pripeljali konja iz Norveške.«

Shaula Carboni nam je zaupala, da je tri leta preživela v Kaliforniji in se izobraževala za vzgojo divjih konj. Po vrnitvi v domači Trst so se s sestro Irino in bratom Jacopom odločili, da v Bazovici najprej najamejo približno štiri hektare zemljišča, zatem pa so ga odkupili, ga sami ogradili in namenili prosti vzreji konj. »Z možem Mikom, sestro in bratom smo pred dvema letoma ustanovili podjetje kmečkega turizma. Ukvarjamo se z vzrejo in vzgojo lastnih in drugih konj, učenjem jahanja na konjih brez sedla, organiziranjem izletov po tržaškem Krasu. Ponudbo bomo še širili, seveda vse v sklopu naših denarnih zmožnosti. Od države namreč ne pričakujemo pomoči,« nam je zaupala Shaula in povedala, da komaj čaka prihod Nuriah, ki se ji bo čez en mesec pridružil še en divji konj.