Politična policija? Zaradi sporne novele počilo med SDS in Svobodo

Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so v državni zbor vložili več kot 44.000 overjenih podpisov, kar zadostuje za razpis referenduma. Poslanci bodo o razpisu predvidoma odločali na izredni seji v četrtek, referendum pa bi lahko potekal jeseni. V političnem prostoru se je medtem že razvila ostra polemika o tem, ali novela izboljšuje delovanje parlamentarnih preiskav ali pa odpira vrata političnim zlorabam. Predlagatelji referenduma opozarjajo, da novela ukinja pomembne pravne varovalke za posameznike, ki se znajdejo v postopkih parlamentarne preiskave. Po njihovem mnenju omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi parlamentarne preiskave pred ustavnim sodiščem, s čimer bi se povečalo tveganje za politično motivirane preiskave. Nekateri med njimi zakon označujejo celo kot uvajanje tako imenovane politične policije.

O zakonu sta v oddaji 24ur zvečer soočila stališča poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer Perlin in poslanec SDS Andrej Poglajen, pri čemer sta predstavila povsem različni razlagi vsebine in učinkov novele.

Poglajen je zavrnil očitke, da novela uvaja politično policijo, in ocenil, da gre predvsem za politično retoriko pred referendumom. Po njegovih besedah novela ne vsebuje nobene določbe, ki bi omogočala neomejene posege v zasebnost ali politične zlorabe. Namen sprememb vidi predvsem v učinkovitejšem odkrivanju korupcije in izboljšanju dela parlamentarnih preiskovalnih komisij. Ob tem je opozoril, da je tudi prejšnja ureditev več let veljala brez sodnega varstva, zato ga preseneča, da se vprašanje njene ustavnosti odpira šele zdaj.

Tacerjeva je temu ostro nasprotovala. Poudarila je, da je bila prav prejšnja ureditev razlog za uvedbo dodatnih pravnih varovalk v prejšnjem mandatu, in sicer na podlagi priporočil Evropske komisije, skupine GRECO ter odločb ustavnega sodišča. Po njenem novela te varovalke odpravlja, s čimer se povečujejo možnosti posegov v človekove pravice posameznikov, ki so predmet parlamentarnih preiskav.

SDS: Gre za strašenje. Svoboda: Gre za zaščito pravic.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi preiskavam iz prejšnjega mandata. Poglajen je trdil, da so bile takratne zakonske spremembe sprejete predvsem zato, da bi otežile preiskovanje poslov predsednika vlade Roberta Goloba. Kot primer je navedel zaplete pri ustanavljanju parlamentarne preiskovalne komisije o energetskih poslih. Tacerjeva je takšne očitke zavrnila. Izpostavila je, da ustava opoziciji zagotavlja posebno pravico zahtevati ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, zato po njenem primerjava s postopki iz prejšnjega mandata ni ustrezna. Ob tem je pojasnila tudi okoliščine ustanavljanja komisije, povezane z družbo Gen-I.

Sogovornika sta ostala na nasprotnih bregovih tudi pri vprašanju domnevne politične policije. Poglajen je večkrat poudaril, da zakon sam po sebi ne vsebuje spornih določb in da gre pri takšnih opozorilih za slogane, namenjene referendumski kampanji.

Tacerjeva pa je vztrajala, da težava ni v posameznih členih zakona, temveč v odpravi zaščitnih mehanizmov, ki preprečujejo zlorabo parlamentarnih preiskav. Po njenem bi lahko brez teh omejitev parlamentarne komisije postale sredstvo političnih obračunov namesto instrument za ugotavljanje odgovornosti v primerih, kjer je to v javnem interesu. Kot primer je navedla tudi preiskavo afere Black Cube, za katero meni, da jo SDS že drugič ovira s postopkovnimi manevri.

V igri tudi stare afere in Golob

Poglajen je napovedal še, da bo SDS jeseni predlagala spremembe poslovnika o parlamentarni preiskavi. Te naj bi po njegovih besedah dodatno zaščitile priče in preprečile vpoglede v bančne račune, zasebno komunikacijo ter druge osebne podatke ljudi, ki niso predmet preiskave. Pri tem se je skliceval na delo preiskovalne komisije, ki jo je vodila Tamara Vonta.

Tacerjeva je ob zaključku razprave ponovno poudarila, da novela po njenem mnenju odpravlja varovalke, ki jih zahtevajo odločbe ustavnega sodišča. Poglajen pa je vztrajal pri stališču, da se na iste odločbe sklicuje tudi SDS, vendar meni, da jih novela ne uresničuje, temveč jih napačno razlaga.