Politikom pošiljajo 
raje javna pisma

LJUBLJANA – V zadnjih dnevih smo (znova) priča zanimivemu pojavu: naslavljanju odprtih pisem oziroma javnih pozivov na najvidnejše predstavnike slovenske države, predvsem, točno, na predsednico vlade, predsednika republike pa tudi na predsednika državnega zbora. Nekateri so, tako kaže, presodili, da bodo nekaj morda laže dosegli, če bodo z argumenti, ki jih bodo navajali v pismu mag. Alenki Bratušek, Borutu Pahorju ali, kot rečeno, Janku Vebru, sočasno seznanili še javnost. Ali pa gre za to, da vedo, da bo večina medijev o njihovem stališču verjetneje poročala, če bo zapisano v odprtem pismu Bratuškovi ali Pahorju. Pisanje odprtih pisem sicer ni nov pojav: svojčas sta se, kot se boste najbrž spomnili, javno dopisovala celo že Pahor in mag. Tone Rop itn.

Zdaj so, jasno, drugi časi, zato so tudi avtorji odprtih pisem in poudarki v teh praviloma drug(ačn)i.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, svizovec Branimir Štrukelj je, na primer, pisal Bratuškovi zato, da bi jo vprašal, kdo so direktorji slabe banke ter koliko so plačani in za kaj: »Razumeli boste, da smo zaposleni v javnem sektorju za plače bankirjev izrazito občutljivi, saj so se naši članice in člani zadnja štiri leta redno odrekali pridobljenim pravicam in so pristajali na zniževanje plač, kar je pomembno prispevalo k blaženju učinkov krize. Najbrž poznate tudi podatek, da so enotni stroški dela v javnem sektorju že nižji kot pred krizo in še vedno padajo. Veste tudi, da stroški dela pri nas v javnem sektorju v zadnjih letih vse bolj zaostajajo za primerljivimi stroški dela v evroobmočju, kjer enakomerno naraščajo približno 0,3 odstotka na četrtletje...«

Vprašanja, opozorila, nasveti

Štrukelj pričakuje, da mu bo premierka odgovorila na javno postavljena vprašanja, kot so, koliko je plačan posamezni član uprave slabe banke ali kakšne so reference izvršnih direktorjev DUTB in zakaj bi jim morali slovenski davkoplačevalci zaupati.

Čeprav je slišati, da so med tistimi, ki imajo še največji vpliv na presojo in odločitve premierke Bratuškove, prav spin doktorji zunajparlamentarnega Zaresa, je predsednik te stranke dr. Pavle Gantar sklenil, da bo premierki poslal odprto pismo o prenosu slabih terjatev slovenskih bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (o drugi veliki privatizaciji po letu 1990): »Opozarjamo na problem možnega konflikta interesov, v katerega bi lahko zašle tiste družbe, ki so sodelovale pri oceni slabih terjatev bank in so torej dobro seznanjene z notranjimi informacijami o posameznih kreditnih mapah.« Svetovalnim in drugim podjetjem, ki so sodelovala v postopkih ocene slabih terjatev oziroma pri »stresnih testih«, bi morali, meni Gantar, zakonsko prepovedati, da pri prenosu slabih terjatev aktivno trgujejo za svoj račun in z lastnim kapitalom ali celo da so soustanoviteljice ali delničarke družb, ki bodo odkupovale premoženje.

Kot že rečeno, javnih pisem ne prejema samo Bratuškova. Iz Zbora za republiko (ZZR) so svoje javno pismo naslovili na predsednika države. Predsednik sveta ZZR, nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Lovro Šturm Pahorju zagotavlja, da želi ZZR le podpreti predsednikovo prizadevanje, da bi se izognil napakam svojega predhodnika dr. Danila Türka pri izbiranju novega senata Komisije za preprečevanje korupcije: »Predlagamo skrbno in pretehtano izbiranje novega vodstva KPK. Izberite izkušene, ugledne in poštene osebnosti, ki ne bodo podvržene ideološkim predsodkom ali upoštevanju političnih smernic iz ozadja.«

Ovadba z Bratuškovo, Pahorjem in Vebrom?

Ljubljančanka Petra Meško je v imenu Kazenske ovadbe, skupine predstavnikov civilne družbe z območja celotne Slovenije, premierki mag. Alenki Bratušek, predsedniku DZ Janku Vebru in predsedniku države Borutu Pahorju poslala javno pisno prošnjo, naj se pridružijo podpisovalcem kazenske ovadbe proti vsem neznanim storilcem, ki so krivi za stanje, v kakršnem je danes naša država. »Mi od začrtane poti ne bomo odstopili niti za milimeter in verjemite, da poti nazaj več ni,« je med drugim poudarila v prošnji, ki jo je naslovila na vse tri naslovnike.