Da se Ljubenci ob flosarskem prazniku, ki je tudi praznik Občine Ljubno (ob Savinji), resno ukvarjajo z ohranjanjem zgodovinske dediščine kraja in Zgornje Savinjske doline, dokazujejo s tradicijo, ki vključuje prvine iz časov pred obema vojnama in tudi že več kot 30 let samostojne Slovenije.
Letošnji že 64. Flosarski bal ima po lanskih poplavah, ki so uničile porečje Savinje in pritokov, še vedno trpek priokus, saj je splavarjenje tesno povezano z vodo in lesom ter trdim delom na podeželju. V kraju v dveh tednih potekajo številne prireditve. Med njimi postavljanje in prižig ter razdiranje oglarske kope, FlosFest ter slavnostna seja sveta Občine Ljubno. Splavitev flosa in flosarski krst vedno pritegneta množico obiskovalcev, dogodka namreč presegata lokalno veličino in sijaj ohranjanja etno dediščine. Slovenski etnolog dr. Janez Bogataj je že pred desetletji dejal, da so lahko domačini ponosni na neokrnjenost in izvirnost dogodkov, po katerih je kraj znan po vsej Evropi.

Ko se mojstri sklonijo nad pojedino ... FOTO: Franjo Atelšek

Dobrote se v ustih kar stopijo. FOTO: Franjo Atelšek
10 ekip je sodelovalo na sačijadi.
Vredno ogleda
Pred dvema tednoma so na bližnji planjavi Ter nad Ljubnim na Grilovi turistični kmetiji prižgali oglarsko kopo, ki jo je dal postaviti domačin Martin Drobež, eden od 50 oglarjev v Sloveniji, ki je lani prejel prehodni pokal Društva oglarjev Slovenije. »Del naše turistične kmetije, po domače mu rečemo pustota, smo z leti uredili v prostor za druženje s pomožnimi objekti, v zadnjem obdobju pa smo postavili še nekaj lesenih hišic kot glamping Gril. Prireditveni prostor nad Ljubnim omogoča druženje in je izhodišče za različne tematske pohode, že desetletja pa ga uporabljamo za javne prireditve, kot denimo pred dnevi srečanje mojstrov pečenja izpod peke,« nam je pojasnil.

Martin Drobež je povabil na delo. FOTO: Jože Miklavc
»Postavljanja oglarske kope, letos smo jo pripravili že 13. leto, smo se domislili v skupini za izvedbo flosarskega praznika, ki goji tradicijo poseka lesa, splavljanja hlodov, žaganja ter vezanja in splavitve flosa. Bukov les, predelan v dragoceno oglje, nekoč so ga imenovali kar črno zlato, je del te tradicije, zato smo se odločili, da je to primeren prostor, kjer se sestavi cepljence bukovine v kopo, strokovno zasuje in prižge.
Običaj prižiga in razdiranja kope se je ohranil kot dogodek, vreden ogleda in doživetja. Tudi tokrat smo kopo, v katero je bilo zloženih osem kubičnih metrov bukovine, kuhali, pri čemer sta bila glavna soseda, brata Miloš in Franc Atelšek, Ramšakova iz Tera, skrbno varovali, in ko se je les spremenil v oglje, smo kopo odprli in izkopane kose hladili v velikem koritu vode, ki so jo v cisterni dostavili domači gasilci. Izkopano oglje, skoraj tono smo ga pridelali, se bo hladilo še nekaj dni, ko pa se bo povsem poleglo, bo šlo za med.«

Del ekipe mojstrov sača FOTO: Franjo Atelšek
Izkopano oglje, skoraj tono smo ga pridelali, se bo hladilo še nekaj dni, ko pa se bo povsem poleglo, bo šlo za med.
Sledili vonjavam
Ko so pred tem več dni sestavljali značilno kopo, po gornjesavinjsko tudi vognco, je bilo vzdušje vseskozi pristno, domače. Na Grilovo so prihajali na ogled in druženje domačini in številni turisti. Na prireditvenem prostoru so pripravili tekmovanje mojstrov priprave hrane izpod peke oziroma sačijado, na kateri je sodelovalo 10 ekip, skupaj okrog 50 kulinaričnih mojstrov, ki so nahranili več sto gostov. Nekateri so sledili svojim kuharskim ekipam, drugi vonjavam kuhinje na prostem, spet tretji tradiciji, ki v poletnem času privablja različne zaključene skupine ter goste iz okoliških kampov in glampingov. Tako se, skupaj z dvodnevnim FlosFestom, flosarsko praznovanje začenja v spontanem vzdušju in druženju.

Razdiranje kope je vroč posel. FOTO: Jože Miklavc

Več kot 100 samokolnic še vročega oglja je zvozil Miloš Atelšek. FOTO: Jože Miklavc
V tekmi za najboljšo specialiteto in ponudbo so se pri kuhanju oglja na Grilovem po mnenju žirije najbolje izkazali prvaki Profi team, drugo in tretje mesto so si priborili Sinani ter Jebiga, gastro skupina istoimenskega kluba motoristov iz bližnje vasi Okonina. Dober glas o pojedini so si s četrtim mestom zagotovili tudi kuharji in peki ŠD Flosar Radmirje. Preostali so od stroge žirije Kuhna pod vodstvom Radenka Tešašnoviča in množice degustatorjev, ki je razgrabila mesno-krompirjevo, zelenjavno ter primerno začinjeno pojedino iz razbeljenih vokov, prejeli priznanja. Slastna hrana je še prehitro pošla, nekateri so menda polizali še vroče ponve.

Vročina in prah kot v rudniku premoga FOTO: Jože Miklavc

Vroče oglje je zahtevalo ohladitev in počitek. FOTO: Jože Miklavc
Še pred osrednjim dogodkom Flosarskega bala bodo na Grilovem doživeli nizozemsko izvirno poroko. Mlada se bosta namreč civilno poročila v bližnjem gozdu pod izbranim drevesom.

Zadovoljni gospodar in oglar Martin Drobež FOTO: Jože Miklavc

Ob razdiranju kope tudi veselica FOTO: Jože Miklavc
Splavitev flosa in flosarski krst vedno pritegneta množice obiskovalcev.

Še ne dveletni vnuk Drobeževih Matevž Zamernik je postal oglar. FOTO: Jože Miklavc