Polsteni izdelki 
iz drugačne polsti

Zima ni le tisti letni čas, ko se grejemo v topli ovčji volni, ampak tudi čas, ko pridne (večinoma) ženske roke iz volne tudi ustvarjajo. Predvsem na kmetiji so zimski meseci čas, ko ženske lahko sedejo in vzamejo v roke pletilke in kvačke. Tatjana Švab z Zgornjega Vetrnega (nedaleč od Tržiča) plete in kvačka od mladih nog. Včasih so pridne roke naredile več, kot človek doma potrebuje, in Tatjano je znanka Barbara Štemberger, ki ustvarja iz gline, spodbudila, da je svoje copate in copatke, kape, šale in rokavice pokazala in ponudila tudi na nekaterih sejmih. Lepe pletenine iz domače ovčje volne seveda niso ostale neopažene, zato je bilo Tatjanino veselje do ročnega dela še toliko večje. Zdaj, ko prihajajo najljubši zimski prazniki in bodo Miklavž, Božiček in dedek Mraz nosili darila, gospo Tatjano ljudje, ki poznajo njena ročna dela, že kličejo, ali bo tudi letos imela vse te lepe stvari, da jih bodo lahko kupili in podarili.

Plete z lastno ovčjo volno

Pri Švabovih, kjer imajo kmetijo in so svojčas redili govedo, so to dejavnost skoraj opustili in govedorejo zamenjali z ovčerejo. Tatjana si je namreč želela, da bi imela za svoje pletenine lastno ovčjo volno. Odločitev ni bila težka, saj je z ovcami precej manj dela in skrbi, poleg tega pa se da porabiti prav vse, od volne, mesa do strojene ovčje kože, obenem pa je s tem tudi poskrbljeno, da se pašniki ne zarastejo. Zdaj imajo okrog 30 ovac solčavske pasme, ki se od maja do zime pasejo na Kriški gori, zimo pa preživijo doma v odprtem hlevu. Tatjana pravi, da včasih ljudje mislijo, da za živalce ne skrbijo prav, saj jih je ob sončnih zimskih dneh videti, kako ležijo na snegu in se grejejo na soncu. Pravzaprav imajo odprt hlev tudi za dve kravi, za kateri skrbi sin Miha, pripoveduje Tatjana.

Volno sprede Jože

Švabovi imajo 30 ovac, ki jih Miha in mož Vinko sama strižeta dvakrat na leto, da je dovolj volne za vse Tatjanine pletene in kvačkane izdelke. Pravzaprav da vsaka ovca pri enem striženju okrog kilogram volne. Jesenske je morda malo več, ker je lepša in čistejša, spomladi pa je nekaj več odpadne, ker je bolj umazana. Tatjana volno sama opere tako, da jo namoči v vodo v sodih in jo toliko časa prestavlja iz umazane v čisto, da začne tudi iz volne teči čista voda. Nato jo je treba razprostreti na mrežo in v senci na podstrešju se suši ter zrači. Tako pripravljeno volno sprede Jože Košir iz Most pri Žirovnici. Tatjana ustvarja predvsem iz bele ter sive volne in domače preje za zdaj ne barva. Je pa res, da poskušajo imeti doma med belimi tudi črne ovce, da lahko dobi dovolj sive preje.

Čaka na novoletni sejem

Tatjana pravi, da je med tistimi mojstricami v sukanju pletilk in kvačke, ki poskušajo najti vedno nekaj novega. Prav ta želja, da bi naredila nekaj novega, zanimivega in takega, česar ne srečamo vsak dan, jo je pripeljala do kuhane volne. To je pravzaprav material, ki zelo spominja na polst, vendar nastane iz pletiva. Nekaj podobnega je iz pralnega stroja dobila marsikatera izmed nas, če je oblačilo iz čiste ovčje volne dala prati na previsoko temperaturo. Razlika je pravzaprav v tem, da Tatjana svoje izdelke pere nekoliko dlje, približno eno uro, da se niti med premetavanjem in vrtenjem čim bolj zbijejo skupaj. Svoje doda temperatura od 50 do 60 stopinj Celzija.

Vse pa seveda ni tako preprosto. Ko je namreč Tatjana ugotovila, kako praktični, topli in trpežni so taki izdelki, je morala prav za vsakega natančno izračunati, kako veliko je treba narediti pletenino, da bo imela po kuhanju želene mere oziroma velikost. Tako ima za copate in copatke za vsako številko noge svoj izračun. Svoje izdelke nato še malo okrasi, da na sejmu, na katerega pride, pritegnejo poglede večine obiskovalcev. Tako se že veseli 3. decembra, ko se bo v Kranju odprla Domača vas, novoletni sejem, kjer bodo njene kuhane volnene pletenine spet vabile vse, ki imajo radi izdelke iz domače volnene preje, ki jo mojstrica spremlja od pašnika do copatka.