Polulski most v Celju bo kmalu padel, prebivalce skrbi to

Mestna občina Celje je ena od najbolj poplavno ogroženih, poplavne karte so se po ujmi leta 2023 precej spremenile in odmaknile sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN). Direkcija za vode v Celju izvaja več projektov, ki so ocenjeni na 25 milijonov evrov. Večina je končanih, največji je zamenjava mostu čez Savinjo na Polulah. Sprva so napovedali, da bodo stari most porušili, ko bo novi zgrajen, toda zaradi del v strugi bodo stari most porušili prej, predvidoma konec aprila. Polulski most je vreden okoli 15 milijonov evrov. Ne gre le za zamenjavo mostu, ampak bodo na tem delu razširili tudi strugo Savinje, ob vladnem obisku regije je minister za naravne vire in prostor Jože Novak povedal, da bo novi most pet metrov višji od starega. »Pretočnost se bo povečala na 1600 kubičnih metrov na sekundo, kar je skoraj dvakrat več, kot je bilo pri prejšnjem mostu.« Prav zato, ker gre tudi za vodnogospodarske ureditve, ne bodo mogli najprej zgraditi novega mostu in potem podreti starega, ampak bodo dela potekala hkrati.

Ljudi, ki se vsak dan vozijo na relaciji Celje–Laško, že dlje skrbi, kaj bo na cesti, saj je gneča že zdaj. Poleg gradnje mostu namreč poteka rekonstrukcija omenjene državne ceste z novim krožiščem. Prav to je glavni razlog za prometne preglavice, je na novinarski konferenci povedal župan Matija Kovač. »S tako gostim prometom je težko voditi gradbišče. Vso zimo so izvajalci delali in upam, da bodo v naslednjih mesecih delo uspešno končali. Rok za izvedbo protipoplavnih ukrepov je konec junija in verjamem, da bosta oba glavna investitorja, to sta direkcija za vode in direkcija za infrastrukturo, dela v rokih dokončala.«

Poplava leta 2023 in z njo povezane nove poplavne karte ter hidrološke študije so precej zamaknile tudi sprejetje OPN. Celje je ena od 17 občin v državi, ki še niso sprejele OPN. Med mestnimi občinami je po podatkih ministrstva za naravne vire in prostor brez OPN poleg Celja le še Koper, v Mariboru so ga sprejeli lani. Sprejetje OPN je župan Kovač napovedal takoj ob začetku mandata konec leta 2022. Ta cilj ostaja, je dejal. »OPN je osrednji in ključni prioritetni projekt občine v tem mandatu, gre za temeljni razvojni dokument mesta. Zavezal sem se, da bomo projekt pripeljali do konca v tem mandatu. Čeprav sem imel določene informacije z občinske uprave in nekdanjega vodstva občine, da je zadeva pripravljena za sprejetje, je bilo z OPN res še veliko dela in usklajevanja.« Vse je postavila na glavo poplava, zdaj za to območje veljajo drugačna hidrološka izhodišča, je spomnil Kovač, zato so morali izdelati novelirane poplavne karte za Celje in jih vključiti v pripravo OPN. Dodal je, da so v preteklih mesecih institucijama, od katerih še nimajo pozitivnih mnenj, gre za direkcijo za vode in ministrstvo za kmetijstvo, predali gradivo z vsemi dodatnimi strokovnimi študijami in skladno z novo poplavno uredbo. «